Life Plus - za Vaše zdravje    

           
                            
 
                     
DOMOV SATHYA SAI UČENJE SLIKE SPOROČILA MISEL DNEVA
                         

 

 

Bhagavan Shri Sathya Sai Baba:


 

GOVOR ZA DAN ŽENA

(Kodaikanal, 19. 04. 1998)


 


 

Savitri, ženska čistosti, je bila rojena v Bharatu in se je borila z Yamo, bogom smrti in pripeljala nazaj v življenje svojega moža.


 

Chandramath, vzor vrline, je bila rojena v Bharatu in je trpela težke preizkušnje svojega moža, Harischandra.


 

Sita, predana Ramina soproga in božanska hči matere Zemlje, ki je pokazala svojo čistost tako, da je prišla iz plamenečega ognja nepoškodovana, je bila rojena v Bharatu.


 

Damayanthi, tudi ženska pristne čistosti, ki je stala ob strani svojega moža Nala skozi slabo in dobro, je bila rojena v sveti zamlji – Bharatu.


 


 

Utelešenja ljubezni!


 

Bharat je dežela svetosti in čistosti, ki je rodila tako velike ženske izjemnega karakterja, ki so proslavile Bharat kot narod junaških žensk.


 

Vrhovno božanstvo Gayathri Mantre – Gayathri Devi, je bila od starodavih časov oboževana kot mati ved, ki so nastarejši avtoritativni zapisi modrosti. Gayathri Mantra izvira iz te svete dežele. Slava te mantre se je razširila čez ves svet. Ljudje Bharata so oboževali Gayathri na številne načine in so si odkupili svoja življenja. Gayathri so oboževali v štirih oblikah: Sathyavathi, Angavathi, Anyavathi, Nidhanavathi.Vse štiri so enako svete in vsebujejo brezmejno milost božanskega.

Prva oblika Sathyavathi označuje obstoj Atme (duše) v vseh bitjih, tako kot je maslo prisotno v vsaki kaplji mleka. Sathyavathi razglaša »Ekatma Sarvabhutantaratma« (Ena duša je prisotna v vseh bitjih). Obstaja ena resnica (Sath), ki jo modri govorijo na veliko načinov.

Druga je Angavathi, ki predstavlja pet elementov, prisotnih v vseh bitjih in pet čutov: sluh, dotik, vid, okus in voh. Ničesar ni na tem svetu, kar ne bi bilo sestavljeno iz teh petih elementov. Angavathi je Pancha Bhuta Swarupa ali utelešenje petih osnovnih elementov.

Anyavathi (tretja oblika) se nanaša na lastnosti različnih oblik Božanskega. Na primer, gospoda Šivo povezujemo s trizobom, tremi očmi... Vishnu je vedno opisan s školjko, z diskom, z žezlom... Imenujemo ga Sankachakragadapani. Ganapathi je prepoznaven po slonjem obrazu in velikem trebuhu. On se prvi obožuje v vseh ritualih. Saraswathi je opisana z »veeno« v roki skozi katero poučuje božanski zvočni princip kot Nadabrahma. Anyavathi torej označuje različne oblike božanskega.

Nidhanavathi (četrta oblika), uči devet tipov/vrst oboževanja, poimenovanih: Shravanam (poslušanje), Keerthanam (petje v slavo Bogu), Smaranam (razmišljanje o imenih boga), Pada Sevanam (služenje), Vandanam (klanjanje), Archanam (oboževanje), Dasyam (servilnost), Sakhyam (prijateljsvo) in Atmanivedanam (predanost).


 

Svet simbolizirajo te štiri oblike Gayathri. Zato je opisan kot Narava (Prakriti), ženska oblika (Sthri). Našo rojstno deželo zato imenujemo materina dežela (motherland).


 


 

ŽENSKE VZDRŽUJEJO VRLINE


 

Bharat je vedno priznaval ženskam visoko mesto kot vzdrževalcem vseh družbenih vrlin. Dejstvo je, če omenim imena božanskih parov kot Vishnu in Lakšmi, Šiva in Parvathi, da je ime soproge na prvem mestu v Lakšmi Narayana, Uma Maheshwara, kar kaže, kakšno pomembnost Bharatiye pripisujejo ženskam.


 

Ljudje ponavadi govorijo o ženskah kot o šibkejšem spolu. Bharatiye pa ugotavljajo, da ženske ne morejo biti sprejemane kot šibkejše. Ženska, ki vodi gospodinjstvo doma igra glavno vlogo pri dobrem imenu in slavi družine. Ne samo za spoštovanje posameznih domov, ženske igrajo glavno vlogo tudi pri dobrem imenu dežele. Ženske so zavzemale visok položaj v družbi že od starodavnih časov.


 

Spisi so pripisovali ženskam kot skupini sedem vrlin: Sathya (resnica), Prema (ljubezen), Dharma (pravilno delovanje), Santhi (mir), Sahana (toleranca), Ananda (blaženost), Svanubhuti (duhovnost).


 

Ženska je doma zavzemala visoko vlogo kot Grihalakshmi, boginja blagostanja doma. Ko se njen mož sooči s težavami, je žena pripravljena deliti breme in je pripravljena narediti vse, se podvreči kakršnemukoli trpljenju in celo žrtvovati svoje življenje za blaginjo svojega moža in družine. Ženska stoji za dobrim imenom doma. Ženska je utelešenje žrtvovanja. Čeprav se lahko moški tudi žrvuje, je to z nadihom sebičnosti, žensko žrtvovanje pa je popolnoma nesebično. Zato smo lahko ponosni na naše ženske.


 

Kultura pomeni uglajenost, ženske so nosilke orodja uglajenosti in garajo za emancipacijo naroda.


 


 

VISOK POLOŽAJ ŽENSK V STARODAVNI INDIJI


 

Da je kultura in morala Bharatiye preživela kljub dolgim obdobjem tuje vladavine, je nemajhna zasluga poguma in trdnosti narodovih žensk. Kot je poudarila predhodnja govornica, dr. Geetha Reddy, ženske blestijo kot vojaki z orožji resnice in pravilnega delovanja. Ponavadi ne bodo govorile laži. Včasih lahko pride do situacije, ko bodo lahko to naredile nezavedno. Večinoma pa kot skupina vzdržujejo resnico in pravilno vedenje. Sledijo vedskim navodilom »Sathyam Vada, Dharmam Chara« (govori resnico in prakticiraj pravilno delovanje).


 

Nekoč je kralj Janaka vodil razpravo o tem, kdo bi bil najprimernejša oseba, ki bi ga počastila s tem, da bi mu bila učenjak. Čeprav je bilo tam veliko velikih modrecev in izobraženih učenjakov kot Yajnavalkya v zboru, se je odločil, da je Gargi najprimernejša oseba od katere lahko dobi znanje. To je primer, ki dokazuje, kako so bile zenske visoko cenjene v starodavnih časih pri običajnih državljanih in tudi kraljih. Ženske so bile v starodavih časih zelo cenjene, kasneje pa je njihov status padel in celo asketi jim niso devali primernega priznanja. Na primer, ko je modrec Mathanga hotel sprejeti veliko oboževalko Sabari v svoj ashram, je bilo veliko njegovih učencev proti temu. Vendar je plemeniti Mathanga prepoznal nenavadno odliko Sabarijine čistosti, iskrenega oboževanja in predanosti za osvoboditev in je je sprejel v svoj ashram. Ona pa je kasneje dokazala svetu, kako je predna Rami in se je osvobodila z Raminim oboževanjem z učenjem modreca Mathange.


 


 

VLOGA ŽENSK DOMA IN V DRUŽBI


 

Zaradi slabega vpliva modernega izobraževanja, ljudje jemljejo ženske kot igrače in jih obravnavajo kot lutke. Ženske imajo zelo obetavne in plemenite lastnosti. Moški pa jih jemljejo kot kuharice, ki spadajo v kuhinjo med štiri stene hiše. Kar pri tem pozabljajo je, da ženske ne smo, da skrbijo za vse stvari družine, skrbijo tudi za zdravje in splošno dobro vseh članov gospodinjstva. Vlada je začela podeljevati častne nazive Padmashri, Padmabhushan ... izbranim državljanom. Ženske pa imajo bolj vredne in spoštovane nazive Grihalakshmi (boginje blaginje doma), Dharmapathni (predane žene), Arthangi (boljše polovice). Dobile so te nazive zaradi dobrih kvalitet in duha požrtvovalnosti.


 

Postavljajo se vprašanja, kdo bo skrbel za dom, če gredo ženske v pisarne in kdo bo učil njene otroke, če bo šla mati v šolo učiti druge otroke itd... Nekateri menijo, da čeprav gredo ženske v službo, da bi rešile finančne probleme, se lahko s tem pojavijo večji problemi. V modernem svetu je potrebno, da ženske delijo breme vzdrževanja družine s svojimi možmi, tako je dobro, če se ženske tudi izobražujejo kolikor je možno, delajo primerno delo in delijo družinsko breme. Če moški prepreči ženski oditi na delo, za katerega se je primerno izobrazila, to »diši po sebičnosti«. Ženske lahko nadzorujejo celotni svet z vrlino njihovih notranjih kvalitet ljubezni in z duhom žrtvovanja (PREMA BHAVA IN THAYA BHAVA). Jeza je ženskam tuja in je bolj razširjna v moških, čeprav so lahko primeri, ko se ženske v jezi sprostijo, vendar so takšni primeri redki, kar je pri moških ravno obratno!


 

Savitri se je borila z bogom smrti (Yamo), uspela in dobila moža nazaj v življenje. Lahko najdeš kakšen primer v zgodovinskih knjigah, kjer bi se bil mož pripravljen žrtvovati za svojo ženo? Če žena umre, je on pripravljen za drugi zakon. To so nepravične stvari, ki se ženskam v svetu dogajajo. Zato je bilo odločeno, da se ne praznuje le 19. November, ampak 19. vsak mesec kot dan Mahila.


 

V Sai gibanju ženske-devotinje številčno entuziastično sodelujejo v aktivnostih služenja; pomagajo šibkejšim ženskam revnejših slojev, da bi se naučeile kakšnih uporabnih dejavnosti, kot je šivanje..., da bi lahko zaslužile nekaj denarja za družino in tudi koristno uporabile svoj čas. Če se bodo takšne dejavnosti povzele po vsej dežele, bo dežela napredovala. To posvečeno delo je tipično za kulturo naše starodavne dežele. Ženske so dediči naše starodavne kulturi. Kultura pomeni uglajenost. Ženske nosijo orodja uglajenosti in garajo za enakopravnost in razvoj naroda.


 

Geetha Reddy je govorila o izkoriščanju velikih žensk na bojnem polju, kot je bila Rani iz Jhanse, ki se je borila v strašni bitki in raje izgubila življenje kot pa se predala nasprotniku, ko je bila premagana. Živela je po vedskem učenju, ki pravi, da lahko le skozi žrtvovanje dosežemo osvoboditev. Celo v tej Kali dobi so lahko nekateri izjemni primeri, ko ženske ne sledijo Resnici (Sathya) in Pravilnemu delovanju (Dharmi). Vendar večinoma živijo s temi ideali. Vendar niso opogumljene, da pokažejo svoje sposobnosti. Celo v družini se morajo soočiti s preprekami in nasprotovanjem. Če bo ženskam dano ustrezno priznanje in spodbuda, bodo sijale na vseh področjih in bodo služile domu, deželi in celotnemu svetu s slavo, prispevajoč v dobro vsega človeštva. Brez dvoma je med ženskami tudi nekaj takšnih, ki nimajo dobrih dvalitet. Vendar je to neizbežno v vsakem družbenem razredu. Vzemimo na primer sadež pomaranče. Da bi lahko uživali sok, moramo odstraniti grenko zunanjo kožo in koščice. Vendar ima sadež človeškega življenja veliko več grenkih delov kot pomarančna lupina. To je potrebno odstraniti in opleti semena slabih kvalitet, da lahko okusimo sladek notranji sok.


 

Če bo moški sledil primeru ženske in ponotranjil svete in žrtvene kvalitete, bo svet prav gotovo napredoval. Pravijo UDHYOGAM PURUSHA LAKSHANAM (človeka spoznamo po tem, kar dela), čeprav lahko le moški delajo. To je napaka. Ženske ravno tako počnejo enakovredno moškim vse vrste dela. Pravzaprav ženske delajo bolj iskreno in z večjo predanostjo. Pred kratkim je Swami spraševal direktorja indijskih telefonskih industij, ko je prišel, da bi videl Swamija, o procentu žensk zaposlenih v industriji. Povedaj je, da je 99 % zaposlenih žensk in dodal, da ženske delajo desetkrat boljše od moških. V nobenem svetem tekstu ni zabeleženo, da bi morale ženske samo kuhati in ne opravljati dela kot moški.


 

Pravzaprav se morajo tudi moški naučiti kuhanja in gospodinjenja, da lahko pomagajo svojim ženam, ko je to potrebno. Zavedanje je življenje. Zavedanje pomeni celotno znanje in ne delno znanje. Tega entuziazma imajo ženske obilo. Celo moški se morajo potruditi, da bi se vse naučili. Ženske imajo veliko skrite moči v njih. Morate jih spodbuditi, da izrazijo svoje talente. (Swami je pripovedoval, kako se komandant v vojski, ki se ga bojijo vsi podrejeni in se tresejo pred njim, trese pred svojo ženo, ki se mu postavi po robu, ko pride domov. Podobno lahko tudi vodja kakšne institucije, katerega se bojijo vsi študentje, trepeta pred svojo ženo, ko mora razlagati, zakaj se je pozno vrnil domov).


 

 

 

 

 


Sathya Sai Baba je visoko cenjen duhovni voditelj in svetovni učitelj. Njegovo življenje in sporočilo sta spodbuda milijonom ljudi po vsem svetu, ki jih vodi želja po iskanju notranje resnice in duhovno življenje.

Njegovi univerzalni nauki, ki so primerni v vsakem času in za vsak način življenja in po katerih živi tudi sam, navdihujejo iskalce resnice vseh religij sveta. Sathya Sai Baba si v konceptu enosti vseh ver prizadeva, da se to enost udejanja skozi delo v Sai centrih. Spodbuja nas, da postanemo boljši sledilci v svoji religiji. Njegovo delo ni usmerjeno v katero od religij, temveč v spoštovanje in spoznavanje religije, v kateri smo bili vzgojeni.