Prebavila imajo v telesu številne pomembne funkcije. Njihova osnovna naloga pa je zagotavljanje energije in drugih gradbenih elementov za telo. Običajna hrana ali pijača, ki jo zaužijemo, se praviloma v prebavilih razgradi do osnovnih sestavnih elementov, ki so tako majhni, da lahko preidejo v kri. To imenujemo prebava. Pri prebavi sodelujejo različni encimi, ki se v prebavno cev izločajo na različnih mestih, zato mora hrana po prebavilih potovati. Po končani encimski razgradnji se del zaužite hrane absorbira, neprebavljeni del pa izloči. Osnovne naloge prebavil so: izločanje encimov in prebava hrane, vsrkanje potrebnih hranil, tekočine in drugih sestavin hrane, prenos zaužite hrane in izločanje nevsrkanega dela zaužite hrane.
Odrasel človek izloča blato od 3-krat na dan do 3-krat na teden. Če je odvajanje pogostejše, lahko govorimo o driski (pogosto odvajanje tekočega blata), če je redkejše, o zaprtju. Vzrok za zaprtje je lahko kakšna bolezen (nezadostno delovanje ščitnice, brazgotine na črevesu, ki so posledica vnetja, tumorja), najpogosteje pa je vzrok "polenjeno" črevo. Črevesna peristaltika je upočasnjena in šibka ter ne more učinkovito potiskati naprej vsebine. Ta se zato zadržuje dlje časa v črevesu. Iz ostankov hrane, ki se s pomočjo bakterij spremenijo v blato, se odstrani preveč tekočine. Blato postane trdo in njegov transport še bolj otežen.

Smo sami krivi?
Zavestno lahko vplivamo samo na začetni del prebavne cevi (požiranje) in na njen končni del (iztrebljanje). Posredno pa z načinom življenja lahko vplivamo na celotno prebavno cev.
Sestava hrane se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenila. Danes uživamo pretežno koncentrirano hrano z malo vlakninami. Večji del zaužite hrane se zato prebavi do sestavin, ki se vsrkajo v kri. V črevesu ostane zelo malo neprebavljenega ostanka, ta pa ne spodbuja dovolj črevesne peristaltike.
Zaradi zmanjšane fizične aktivnosti, ki je posledica sodobnega načina življenja (sedeče delo, uporaba avtomobila, dvigal itd.), se zmanjša tudi aktivnost črevesa. Peristaltika se upočasni.
Nezadostno uživanje tekočine se odrazi na bolj kompaktnem in trdem blatu.
Pomanjkanje časa v vsakdanjem življenju nas pogosto prisili, da zadržujemo in odlagamo opravljanje velike potrebe. Blato ostane v črevesu dlje časa, voda se absorbira in blato postaja čedalje bolj trdo. Tako odlašanje z odhodom na stranišče lahko opazujemo že pri otrocih, ki se tako zatopijo v igro, da nimajo časa iti na stranišče. Včasih pa to doživimo tudi na počitnicah, kjer otroci ne gredo na stranišče več dni samo zato, ker jim stranišče ni všeč.
Nekatera zdravila lahko upočasnijo peristaltiko črevesa in tako pospešujejo zaprtje. Ta učinek je različen od zdravila do zdravila in je lahko prisoten tako pri nekaterih zdravilih za zdravljenje bolezni prebavil kot pri posameznih zdravilih za zdravljenje drugih bolezni (za zdravljenje visokega krvnega tlaka, depresije in drugo).

Kaj storiti ob zaprtju?
Zaprtje je lahko znak bolezni. Izmenjavanje zaprtja in driske je sicer pogosto pri sindromu vzdraženega črevesa, lahko pa je eden od zgodnjih znakov raka na črevesu. Če je ob zaprtju blatu primešana kri, je potreben obisk pri zdravniku. Če se kri pojavi samo na koncu iztrebka, verjetno izvira iz hemoroidov (zlate žile). Hemoroidi in razjede ob danki so lahko vzrok za boleče iztrebljanje in posledičen razvoj zaprtja. Tedaj je treba pozdraviti osnovno bolezen in težav z zaprtjem ne bo več. Ob dolgotrajnem hudem zaprtju lahko blato v črevesu tako otrdi, da ga z običajnim iztrebljanjem ne moremo več iztisniti. Tedaj se pojavijo hude bolečine v trebuhu in potrebna je zdravniška pomoč, saj v nasprotnem primeru lahko pride do hujših zapletov.

Kako spremeniti življenjske navade?
Prehrana je ključnega pomena za uravnavanje prebave. Uživanje hrane z veliko vlakninami preprečuje razvoj zaprtja in pomaga pri njegovem zdravljenju, hkrati pa je koristno tudi za preprečevanje ateroskleroze. Priporočljivi so polnozrnati izdelki ter veliko sadja in zelenjave. Zelo pomembno je uživanje tekočine. Dnevno naj bi popili 2 do 3 l tekočine. Najnaravnejši napitek je navadna voda. Izogibamo se pravemu čaju, kakavu in rdečemu vinu.
Vzemimo si dovolj časa zase, saj ga bomo le tako imeli dovolj tudi za odhod na stranišče.
Zelo koristna je vsakodnevna fizična aktivnost, ki pozitivno vpliva tako na prebavo kot na splošno počutje. Pri zaprtju lahko koristi tudi masaža trebuha. Začnemo desno spodaj pod popkom in gremo navzgor po desni strani trebuha, nadaljujemo pod desnim in nato pod levim rebrnim lokom ter nato navzdol po levi strani trebuha. To pot opravimo z enim gibom roke in jo večkrat ponovimo. Tistemu, ki vas masira, povejte, kako močno naj vas masira. Masaža mora biti prijetna, torej ne premočna. Včasih pa je pri zaprtju vseeno potrebna tudi pomoč zdravil.