4. KAJ POMAGA, KO SEM NAJBOLJ NA TLEH?
Sprememba
aktivnosti vpliva na spremembo razpoloženja:
a)
Pogovori se s kom! Po možnosti s človekom, ki ima pozitiven odnos do
življenja.
Pojdi
med ljudi. Več ljudi dobre volje lahko prenese nekaj tega razpoloženja tudi
nate, če pa si z ljudmi, ki so slabe volje, se je lahko hitro tudi ti nalezeš.
Zato je zelo pomembno, s kom se družiš. Človeka lahko spoznaš po njegovih
prijateljih. Išči pozitivne prijatelje.
b)
Poslušaj najljubšo glasbo. Pleši, telovadi, se zdivjaj in
sprosti negativno energijo. Če je glasba umirjena, lahko tudi ležiš, sediš in
se prepustiš.
c)
Nabavi si boksarsko vrečo, lahko si nekaj podobnega narediš tudi sam –
improviziraj. Za prvo silo je dober tudi vzglavnik – natepi ga; vendar pazi, da
ga ne raztrgaš in se potem izgovarjaš name ☺.
d)
Pojdi na daljši tek. Kriči, skači - po možnosti daleč od civilizacije. Vsaj petnajst minut, oziroma kolikor je potrebno, da
se spotiš. Nato se stuširaj ali skopaj. Voda opere zunanjo in notranjo
umazanijo.
Namesto teka lahko poskusiš s kakšnim fizičnim delom
in dodatno narediš še kaj koristnega. Pomembno je, da se prepotiš. Ne boj se
vode! Kopaj se, tuširaj, uporabljaj dišeče kopeli, eterična olja…
e)
Poišči si kakšen hobi. Kaj bi te veselilo? Uresniči skrite želje.
f)
Poskusi s kakšno kreativno obliko izražanja (slikanje, igranje
inštrumenta, petje, oblikovanje…). Ne podcenjuj se. Vsi imamo v sebi skrite
potenciale in to več, kot mislimo. Poišči in uresniči svoje sanje v skladu s
svojimi talenti.
g)
Odloči se za trening kakšnega športa, borilnega ali drugega. Meni je
veliko dal aikido, tai chi… Tudi jahanje, pravijo, da odlično vpliva na
počutje.
h)
Duhovne tehnike (glej poglavje
7).
i)
Vse, kar vnašamo vase, vpliva na naše misli in
razpoloženje: hrana, pijača, zrak, razne informacije (filmi, poročila,...vse,
kar nam drugi govorijo in mi sprejmemo...). Izbiraj in sprejmi tisto,
kar dobro vpliva na tvoje misli in razpoloženje.
j)
Prebiraj pozitivne knjige, ki dvignejo duha in razpoloženje. Nekaj
naslovov je navedenih v prilogah.
k)
Poskusi s trikom. Spremeni držo telesa, vzravnaj se, dvigni glavo, lahko
si pomagaš tudi z rokami in raztegneš obrazne mišice z obema rokama navzgor kot
v nasmeh. Delaj hitre gibe, ploskaj… To so značilne lastnosti in položaji
telesa, kadar smo dobre volje in polni energije, zato tako tudi vplivajo na
nas, saj je naše počutje programirano na položaj in gibanje telesa.
l)
Ko vsaj malo dvigneš sebe, se vključi na primer kot prostovoljec v kakšno
organizirano obliko pomoči drugim. Ko pomagaš drugim, pomagaš sebi. Kar
daješ, se ti bo vračalo pomnoženo.
Sprememba
mišljenja vpliva na spremembo razpoloženja:
a)
Slabo razpoloženje ima svoj vzrok. Poskušaj ugotoviti, v čem je problem. Najprej
je potrebno, da ugotoviš vzrok, šele nato lahko poiščeš učinkovito rešitev.
Če
si razdražen, tečen, brez energije, se vedno vprašaj: Kaj potrebujem? Na
primer:
-
Si lačen, žejen, se bojiš za preživetje, si zasvojen, si bolan, nimaš kje
živeti, si želiš spolne odnose...?
-
Želiš, da bi te spoštovali, dali priznanje, da bi imel več moči, denarja, slave,
boljši avto, lepše obleke, lepšega partnerja...?
-
Želiš več svobode, da bi »lažje dihal«, manj omejitev, občutka utesnjenosti,
več neodvisnosti, prostosti, samostojnosti...?
-
Želiš, da bi imel nekoga ali več oseb, s katerimi bi se dobro razumel, ki bi te
sprejemali takšnega, kot si, da bi jim lahko zaupal, da bi te imeli radi...?
-
Potrebuješ sprostitev, zabavo, bi rad delal nekaj, kar te veseli?
Šele
ko ozavestiš, kaj potrebuješ, se lahko odločiš, kaj boš s tem naredil.
Kaj
se zgodi, če stvari ne rešujem? Postajajo vedno hujše. Zato ne beži pred
problemi. Vendar je odločitev tvoja in posledice tudi.
Vprašaj
se: Kaj naj naredim, da bo drugače?
Dokler
ne veš, kaj storiti, je morda najbolje, da ne storiš ničesar. Včasih pa je
dovolj že, da spremeniš odnos ali pogled na situacijo. Ravno to je lahko
najboljša izbira. (glej poglavje 6 – Rešitev iz začaranih krogov in osebnostna
rast.)
b)
Poskušaj se zavedati, da je tvoje počutje in razpoloženje predvsem odvisno od
tvoje volje in odločitve. Preizkusi se in se odloči, da ne boš
več slabe volje. Na primer, razmišljaj tako: Sedaj sem slabe volje,
nezadovoljen, resnično nesrečen…, vendar mi to ne pomaga. Od tega nimam ničesar
dobrega, drugi pa tudi ne. Nočem se več tako počutiti. Na situacijo bom gledal
drugače…, bolj lahkotno, s tem se ne bom obremenjeval… Lahko sem prav dobre
volje, če jaz tako hočem. In sem. Poskusi najti čim več razlogov, zakaj se ne
splača biti slabe volje ter čim več, zakaj se splača biti boljše volje.
Tudi
slaba volja, samopomilovanje, da včasih nekakšno čudno zadovoljstvo. Tudi če
jezimo ali prizadenemo druge. Vendar je to zadovoljstvo moči, kdo bo koga...
Cena za to je vedno slabši odnos, kar nas pripelje v »začaran« krog
nezadovoljstva in še slabših odnosov. Posledice so nevredne imena življenje.
Dobra
volja je najbolja. Ko premagaš samega sebe, si dosegel največjo zmago.
c)
Ko imaš vsega dovolj ali preveč, se umakni nekam na samo in daj »možgane
na pašo«. Misli odslovi. Razmišljal si tako že preveč, če si tako nasičen.
Enostavno bodi v trenutku. Začuti ga, vendar se ne trudi… prepusti se.
d)
Včasih, ko gre vse narobe in ne veš več, kaj bi, poskusi s humorjem. Smeh
je pol zdravja, humor pa začimba življenja.
Humor
pomaga tudi pri odpravljanju strahu. Ne moreš se bati tega, čemur se lahko
smejiš. Poskusi se smejati stvari ali situaciji, ki se je bojiš. Dodaj ji
neke smešne namišljene elemente. Lahko tudi stopiš pred ogledalo in s cvilečim
glasom rečeš: Strah me je… ter se zraven pačiš, dokler se ne boš smejal. Preden
spet v realnosti nastopi situacija, ki se je bojiš, lahko s cvilečim glasom
ponoviš ta stavek pri sebi, se spomniš na ogledalo in… strah je premagan.
Lahko
uporabiš tudi drugačen trik: če te je česa strah, si skušaj ravno to ali še kaj
hujšega zelo želeti. Tistega, česar si želiš, te namreč ne more biti strah.
Smeh ali želja in na drugi strani strah se izključujejo.
e)
V življenju so nam govorili, da nismo sposobni, lepi, pametni, vztrajni,
da nismo O.K..., da smo nezaželeni, neumni, nesposobni, manjvredni,
tečni, leni, krivi, umazani... In nekaj od tega verjamemo ali nezavedno nosimo
s seboj. To nas ovira, da lahko kvalitetno in polno živimo. Težko dosegamo
cilje, se nimamo radi, imamo slabo mnenje o sebi in/ali drugih, smo
nezaupljivi, se bojimo...
Rešitev,
da spremeniš te vzorce, je, da si npr. tristokrat na dan rečeš kaj
pozitivnega:
Govori
si na primer: Jaz se cenim. Ljubim sebe in druge. Sprejemam se takšnega, kot
sem in sem O.K. Odpuščam sebi in drugim. Danes je lep dan, počutim se
odlično... vse mi uspeva... z lahkoto obvladujem preizkušnje in priložnosti...
zdrav sem... z lahkoto se učim... ter vse ostalo kar je pozitivno in dobro
vpliva nate.
Večina
bolezni je psihosomatskega izvora. Ustvarili smo jih z našimi mislimi, skrbmi,
strahovi, razpoloženji... To, kar se
odločiš verjeti, postane zate resnično.
Pomembno
je, da so sporočila v sedanjem času in trdilni obliki. Na primer, boljše je
reči pogumen sem in izpite opravljam z lahkoto, saj se veliko učim, kot
pa ne bo me strah. O čemer razmišljaš, tistemu daješ moč. Če razmišljaš
o strahu, te bo še bolj strah. Če je sporočilo v prihodnosti, bo tam tudi
ostalo.
Ponavljanje
misli ali besed ustvari prepričanje.
f)
Poskušaj se zavedati, da vsako razpoloženje mine. Danes, jutri ali čez
nekaj dni. Počakaj.
g)
Premalo koristimo strokovno pomoč. V ZDA ima vsak človek, ki da kaj
nase, tudi lastnega psihiatra. Tudi pri nas je vedno več organizacij in služb,
na katere se lahko obrnemo (glej priloge). Številne oblike pomoči so
brezplačne. Strokovnjak ti lahko pomaga, da hitreje prideš do spoznanj, rešitev
in motivacije, ki je potrebna za spremembe. Lahko se obrneš na razne SOS
telefone, krizne centre, centre za socialno delo... Pomagali ti bodo ali
usmerili naprej, kjer ti bodo znali pomagati.