MIR

Mir je največji zaklad; brez njega so moč, avtoriteta, slava in bogastvo brez vrednosti in le bremena.

Mir je najbolj dragocena in neprecenljiva človekova lastnina. Miru v umu ne moremo doseči z bogastvom, slavo ali s spretnostjo. Lahko ga dosežemo le z žrtvovanjem.

Mir in nemir, umirjenost ali strah; oboje je rezultat človekovih misli in dejanj.

Kjer je Ljubezen, tam ni sovraštva. Kjer ni sovraštva, tam je mir.

Satya Sai Baba

Najpomembnejše vprašanje je, kako si lahko pridobimo mir. Večino časa smo raztreseni, kako si lahko torej pridobimo mir? V iskanju miru lahko odidemo tudi na konec sveta ali na druge planete in zvezde, pa ga ne bomo nikoli našli. Prav tako lahko brezupno iščemo ljubezen. Ljubezen in mir lahko najdemo samo na en način – tako, da ju dajemo drugim. Ni drugega načina. Vse se začne pri družini – možu in ženi. Če si ne prizadevata dati drug drugemu miru, je v njunem domu nemir.

Kako naj bo ljubezen, če ljubezni ni v meni,

kako naj najdem mir, če ni miru v meni. (odlomek)

Vendar pa odsotnost zunanjih sporov in prepirov ni mir. Mir je odsotnost notranjih sporov in prepirov. Človek je lahko sredi vojne, pa vendar spravljen s seboj. Prav tako je lahko človek v mirnem okolju, njegov um pa je v plamenih in nima miru. Mir ni vedno pogojen z okoljem, je stanje duha.

Baba pravi: »Lahko ste v najlepši, klimatizirani sobi in imate najmehkejšo posteljo, toda kako boste pogasili ogenj v svojem umu?«

Mir lahko torej dosežemo s spremembo uma, ne pa okolja. Človeško telo ima pet »vrat« (vhodov) skozi katera sprejema iz sveta informacije od trenutka, ko se rodimo, do trenutka, ko umremo. Ta vrata so pet čutil: vid, voh, okus, sluh in dotik. Novorojenček najprej spozna mater po vonju, nato po zvoku in šele nato po videzu. Ko odraščamo, na nas vpliva vse, kar vidimo in slišimo. Vse to se kopiči v umu. Imamo tako imenovan višji in nižji um ter nadzavest in podzavest. Najprej prihajajo v višji in nižji um zunanji dražljaji, nato pa se shranijo v podzavest. Dodamo pa lahko še vtise iz preteklosti. Tako na vse dogodke v življenju reagiramo iz enega od teh delov uma. Za dva moška, ki se objameta, lahko rečemo iz nižjega uma, da sta topla bratca ali iz višjega, da se imata rada. Čisti um bo na stvari vedno gledal čisto, nečist um (nižji um) pa bo vedno sodil na osnovi svojih predpostavk.

Svami pravi: »Postaneš to, kar misliš.«

Zato bi se morali pred vsako reakcijo ustaviti za tri sekunde in poskusiti odreagirati iz višjega uma, tudi če nas kdo napade, mu moramo odgovoriti in ne reagirati. Še boljše razumevanje uma je skozi Babovo reklo: »Niste le ena oseba, temveč tri.« To pomeni, da smo to, kar sami mislimo, da smo, to, kar drugi mislijo o nas in to, kar v resnici smo. Vprašanje Kdo sem? je zelo pomembna duhovna vaja za pridobivanje miru. V kolikšni meri reagiramo na pohvalo in v kolikšni meri na grajo? Kadar ljudje stopimo v ospredje, da bi nekaj naredili, moramo biti pripravljeni na to, da nas bodo nekateri grajali in drugi hvalili. Če želimo ohraniti svoj mir, moramo to že od samega začetka vedeti in ostati – vedno neprizadeti ob graji ali hvali.

V vsakdanjem življenju nam je težko ohraniti mir, saj naš um vsak dan prizadenejo številni nemiri. Zjutraj je um miren, z vožnjo z avtom se vznemiri, potem ga jutranja kavica v službi spet pomiri, prepir s šefom ga vznemiri in tako naprej ves dan. Če želimo biti ves čas mirni, potem moramo vibracije uma ohraniti na območju počasnejših valov. Takrat smo mirni. To nam lahko uspe z različnimi metodami. Ena je mantranje, ponavljanje neprekinjene mantre, ki ni nujno sanskrtska. Lahko je tudi Oče naš ali katera druga mantra. Dobro je le, da poznamo tudi dejanski pomen manter, sicer lahko ponavljamo nekaj, kar si niti ne želimo in nas Bog usliši v prošnji, ki je nismo imeli namena prositi. Ni slabo, če ne poznamo pomena, vendar poznavanje pomena da mantri več moči. Mantra (»manana« - to, o čemer razmišljamo, »trana« - to, kar rešuje) nas lahko reši morja nenehnega rojevanja in umiranja (samsara). Življenje teče v valovih sreče in nesreče, uspeha in poraza in če o mantri razmišljamo, nas reši vzponov in padcev in zaščiti pred valovi duševnih in čustvenih stisk.

Druga metoda umirjanja uma je meditacija. O meditaciji pravi Baba: »Obstajajo tri stopnje: koncentracija, kontemplacija in meditacija.« Koncentracija in kontemplacija sta povezani s čuti, meditacija pa je stopnja nad čuti. Meditacija ni namenjena le ohranjanju miru, saj nas uči um tudi nadzorovati in nam da samozavest. Če na primer nenehno meditiramo o svetlobi in ljubezni, se bo naš um spremenil in ne bo želel gledati nič, kar je negativno. Vedno si bomo želeli gledati le dobro. Na svetu bi imeli veliko miru, če bi uspeli udejaniti naslednje misli: »Notranji mir bom dosegel, če ga bom dajal drugim.« in »Ljubezni bom deležen, če jo bom dajal drugim.«

(povzeto po Vizija, predavanja Jege Jagadeesana, Prvi govor – Mir)

Vprašanje za razmislek: Kako mi uspe ohraniti moj notranji mir v vsakdanjem življenju?