SAMOZAVEST IN ENAKOVREDNOST SREČE IN NESREČE VODITA DO BOŽANSKE BLAŽENOSTI

(povzetek besedila božanskega govora, ki ga je podaril Bagavan Šri Satja Sai Baba na svoj 76. rojstni dan, 23. novembra 2001 v Sai Kulwant Hall v Prašanti Nilajamu)

Ves kozmos je pod nadzorom Boga. Boga lahko z lahkoto dosežemo z Resnico. Resnica je lastnost velikih, zato lahko veliki v tem svetu verodostojno ponotranjijo najvišjega – Boga. (Sanskrtski verz)

Utelešenja Božanske Ljubezni!

Vsak človek si želi srečo in si prizadeva izogniti se nesreči. Vendar se v tem svetu resnica in laž, pravilno in nepravilno, pravica in krivica spreminjajo s časom. Človek mora imeti vero v najvišji princip, iz katerega izhajata dobro in zlo. Človek vsak dan izkuša srečo in nesrečo, zaželi dobrodošlico naklonjenosti in povabi skrbi. Kako naj človek pod temi pogoji živi v miru? Pravi človek je tisti, ki verjame v enakovrednost bolečine in užitka. Tako kot zaželimo dobrodošlico sreči, bi morali biti sposobni zaželeti dobrodošlico tudi bolečini. Morate zaupati Božanskemu in doživeti ljubezen v vaših srcih. Če želite, da vas drugi spoštujejo, morate tudi vi vse spoštovati. Tudi če je nekdo bogat ali reven, vsak ima samospoštovanje. Človek se mora potruditi, da čuva samospoštovanje. Tisti, ki spoštuje sebe, spoštuje vse ljudi.

Danes vam ne morem povedati ničesar novega. Vsak mora doseči blaženost. Vsak se mora boriti z nesrečo, jo premagati in razviti resnično ljubezen in doživeti božansko. To je moje glavno današnje sporočilo.

Človek je neizmerno bitje. Njegovo srce je veliko vredno, njegov um je sladek in njegov življenjski princip je večen. Vsi bi morali spoznati to resnico in razviti sladkost v srcu. Največje bogastvo, ki ga morate dognati za današnji dan, je ljubezen.

Vi ne poznate veličine človeškega življenja. Sam Bog se pojavi v človeški obliki - v vsakem človeku je božansko. Vsak človek mora prepoznati božansko v sebi. Nobena duhovnost ni višje od tega.

Da pa je danes človek pod vplivom nesreče in žalosti – za to je odgovoren um. Sreča in nesreča, čutni užitki, navezanosti – vse to, kar človek danes izkuša, prihaja iz uma. Trpite zaradi vsega tega, ker je um dualen. Ko bo um naučen, da vidi enost vsega stvarstva, ne bo nobenih težav.V tem dualnem svetu namreč dobimo več nesreče kot sreče.

V velikem epu Mahabharati, ko Kunthi pade pred Krišnova stopala, jo on vpraša: »Mati, kaj si želiš?« Ona je odgovorila: »Krišna, vedno mi nalagaj le težave. Najbolj sem te ljubila in oboževala skozi najtežje čase. Pravzaprav, ko sem bila kraljica kralja Pandu, se nisem nikoli spomnila nate. Šele ko so moji sinovi šli v gozd in trpeli, sta moja ljubezen in vera postali močnejši. Prosim, prijazno mi daj le težave.« Razviti moramo enakovrednost obojega – radosti in žalosti, sreče in nesreče.

Vse najboljše za rojstni dan morate želeti nekomu, ki ni srečen. Jaz tega ne potrebujem. Če želite doseči srečo, morate razumeti, da je sreča združitev z Bogom. Vsak človek si zamišlja, da je sreča nekje zunaj njega in se jo trudi doseči z različnimi aktivnostmi. Kako so starodavni modreci oboževali Boga? Oboževali so ga z rožo žrtve in mu ponudili svojo ljubezen do njega. Pozdravili so Boga kot utelešenje resnice. Verjeli so v ljubezen, prijaznost in enost. Ponudili so mu prestol v svojih srcih. Samo skozi takšno subtilno oboževanje so dosegli Božansko. Tako mora tudi dandanašnji človek postaviti Boga na oltar svojega srca in ga tam oboževati.

Z vsem v življenju se morate soočiti s smehljajem sreče. V tem dvojnem svetu je normalno, da se sreča in bolečina menjavata. Temu se ne morete izogniti. Ne smete biti obupani, ko se soočate s težavami ali biti navdušeni, ko ste blagoslovljeni z uspehom. Vsaka težava je korak naprej do večne blaženosti.

Ko je bil Lincoln mlad, je živel zelo revno. Ni si mogel privoščiti niti spodobnih oblačil. Njegovi prijatelji v šoli so ga dražili in se norčevali iz njega zaradi njegove revščine. Nekega dne, ko več ni mogel prenesti tega norčevanja, se je izpovedal materi in ji razložil, kako ga ponižujejo in žalijo. Njegova mati ga je potolažila rekoč: »Moj dragi sin, vse to ni dobro. To te ne sme ovirati pri razvoju samospoštovanja. Samospoštovanje je tvoj zaklad in Bog!« Te opogumljajoče besede so Lincolna navdahnile in mu dale moč za enakovredna soočenja z vzponi in padci v življenju. Ko je zaključil univerzo, so ga oboževalci in dobromisleči, ki so prepoznali moč osebnosti, prepričali, naj sodeluje v volitvah. Lincoln je v začetku okleval. Potem pa se je spomnil ohrabrujočih besed svoje matere, ko je bil še mlad. Končno se je udeležil volitev in postal predsednik ZDA. Samozavest in samospoštovanje, ki mu ju je pomagala razviti mati, sta bila odgovorna za njegov vzpon na najvišjo pozicijo avtoritete v državi. Oseba brez samozavesti, celo če ji je zaupana pomembna pozicija, ne more uspeti.

Bodite vedno srečni in skrbite za narodov blagor ter za dobro vseh narodov. Naj bodo vsi srečni in mirni – Loka Samasta Sukhino Bhavantu. Samo tako lahko dosežete blaženost. Razvijte širino uma in postavite na stran ozkost uma. Celo če vam drugi povzročajo težave in vam nastavljajo probleme, jih sprejmite s potrpežljivostjo, ki vam bo le v dobro.

Srečo imate, da lahko danes uživate Božansko prisotnost. Veliko življenj ste morali pretrpeti, narediti veliko žrtvovanj in različnih duhovnih disciplin, da bi dosegli božansko blaženost. To je moja ljubezen, ki tako privlači ljubezen drugih. Zato ne prizadenite nikogar in ne stopajte po poteh zla. Spoznajte, da je resnica v tem, da Bog obvladuje vse – od mikrokozmosa do makrokozmosa. Resnica biva v vas, vendar se je ne zavedate. Ni vam potrebna kakšna težka duhovna disciplina, da bi dosegli Božansko. Ni vam potrebno niti peti ali meditirati. Le ljubite Boga iz dna svojega srca.

Vprašanja: Kako doživljam božansko prisotnost v meni in drugih ljudeh? Ali sem enako (ne)navezan na srečo in nesrečo? Ali dovolj spoštujem sebe in druge?