ZDRAVJEZDRAVJE E-KNJIGEZDRAVJE PREHRANAZDRAVJE ODNOSIZDRAVJE VZGOJATERAPIJE ZDRAVJEZDRAVJE DUHOVNOST

KAZALO:

 

SREČA

ZDRAVJE

MLADOST

KAKŠNI SO TVOJI ŽIVLJENJSKI CILJI?

METODE IN NAČINI ZA DOSEGO CILJEV

I.       NEGOVANJE TELESA

VITAMINI IN MINERALI

Vitamini in minerali

Omega 3 maščobne kisline, vlaknine in probiotični izdelki

Feng Shui

Kako torej uživati bolj zdravo hrano?

Kako izboljšati kvaliteto vode in zraka?

Telesno gibanje in drugi načini za vzdrževanje telesa

II.    POLEPŠAJMO NAŠE ČUSTVENO ŽIVLJENJE

Zadovoljujoče aktivnosti in zmanjševanje stresa

Izboljšajmo medsebojne odnose

Kako do bolj zadovoljujočih odnosov?

Seznam vprašanj, ki so nam lahko v pomoč pri urejanju odnosov

III.NEGOVANJE NAŠIH MISLI

Uporabljajmo možgane

Vrednote

So naša prepričanja pravilna?

Samodisciplini sledi sprejemanje

Igrivost in prožnost

Pozitivno razmišljanje

Opazujmo sebe in lastne misli v tem trenutku

Poglobljen premislek

Trpljenje

IV. NEGOVANJE DUHOVNIH RAZSEŽNOSTI ČLOVEKA

Nesebična ljubezen

 

IN KAKO PROGRAM IZVAJATI V PRAKSI?

 

PRILOGE

 

 

 

 

 

KNJIGI NA POT

 

Danes je tržišče polno knjig, ki učijo, kako zdravo jesti, kako prenehati kaditi, kako premagati stres, se zdravo gibati in izbirati konjičke. Avtor pa je s pričujočim priročnikom mladim in mladim po srcu namenil nekaj več: knjigo, ki na prijazen način ponuja poti do celostnega zdravja. Poudaril in razložil je izjemni pomen dobrih odnosov s soljudmi, pozitivnega naravnavanja misli, sprejemanja samega sebe in drugih, opuščanja predstav in pričakovanj, ki nas ovirajo ter pomen vnašanja harmonije v življenje. Pri tem ni pozabil omeniti, da je največ odvisno od nas samih: sami si izbiramo cilje in dejanja, sami skrbimo za nego svojega telesa, za rekreacijo, za način preživljanja prostega časa, za izbiro prehranskih navad; določamo si količino nočnega počitka, uporabljamo ali zlorabljamo droge ali pa si prizadevamo doseči zadovoljstvo na boljše načine. Vsi, ne le mladi, se lahko iz knjige veliko naučimo, predvsem pa nam knjiga ponuja možnost, da svoje življenje ocenimo, vrednotimo in po potrebi spremenimo.

 

Kar precej mladih deklet danes razmišlja približno tako: »Če bom dovolj vitka in moderno urejena, bom našla svojega »princa iz sanj« in sanjsko službo. In potem bom nedvomno srečna…«. Mnogim fantom se podi po glavi le želja po najboljšem in najsodobnejšem avtomobilu. Med prenekaterimi ljudmi današnjega časa opazimo veliko apatije in brezciljnega življenja. Če preberemo pričujoči priročnik, lahko v njem najdemo prav to, kar smo morda že dolgo čakali: novo pojmovanje sreče, možne poti do nje in napotke, kako vse to presaditi v vsakdanjik. In po zavestni odločitvi čisto postopoma, po korakih in z lastnimi dejanji priti do cilja: sreče, zdravja in dolge, a ne dolgočasne mladosti. Želim vam to iz srca  - Damjana Podkrajšek

 

Mag. Damjana Podkrajšek, dr.med., specialistka šolske medicine

       

 

Avtor se pri svojem profesionalnem delu srečuje z nesrečnimi najstniki, kakor tudi z njihovimi starši in učitelji. Na osnovi njegovih praktičnih izkušenj in teoretičnih spoznanj, ki jih pridobiva s stalnim strokovnim usposabljanjem, je nastala ta njegova, sedaj že druga knjiga z naslovom POT SREČE, ZDRAVJA IN MLADOSTI.

V tej knjigi poskuša na kompleksen način mladim, njihovim staršem in učiteljem pomagati do bolj zdravega, kvalitetnega in srečnega življenja.

Vedno več je raziskav, katerih rezultati kažejo, da nesrečo mladostnikov, (zaradi česar se zatekajo v zasvojenost z mamili in alkoholom in površinske spolne odnose) v veliki meri povzroča tako nepravilna prehrana, predvsem prisilno pridelana prehrana in genetsko spremenjena hrana, kakor nekvalitetni odnosi.

Avtor v drugem poglavju lepo opisuje kaj pomeni dober odnos in kakšne so lahko posledice slabih medsebojnih odnosov. Z avtorjem se strinjam, da je za dober odnos odgovoren vsak zase in da mora za dober odnos delati vsak po svojih najboljših močeh. Prepričan pa sem, da so tisti, ki imajo večjo formalno moč nekoliko bolj odgovorni za ustvarjanje pogojev, da se dobri odnosi lahko razvijajo. V tem poglavju avtor tudi ponuja veliko praktičnih primerov, kako graditi dober odnos. Poudarek je na tem, da moramo poskrbeti, da so naše osnovne potrebe zadovoljene, vendar na tak način, da pri tem ne prizadenemo drugega ali da drugemu ne onemogočamo, da tudi on zadovoljuje svoje potrebe. Z upoštevanjem smernic v drugem poglavju bi lahko v veliki meri zmanjšali število konfliktnih  situacij med odraslo in odraščajočo generacijo, oziroma bi bilo možno konflikte reševati na bolj kvaliteten način 

 

Herman Vernik defektolog - psihoterapevt.

 

 

           

 

 

NAMESTO UVODA

 

Pred tabo je priročnik, ki daje odgovore na vprašanja, kako izboljšati kvaliteto svojega življenja. Ker je to lažje povedati, kot storiti, sem dodal tudi okvirni program, po katerem lahko delamo. V praksi se je izkazal kot uspešen.

Ko izboljšamo kakovost svojega življenja, se poveča tudi naše zadovoljstvo in življenjska radost. S tem pa v največji meri pomagamo tako sebi kot tudi drugim, saj naše počutje in pozitivna naravnava odločilno vplivata na naše vedenje in odnos do celega sveta.

Človek je kompleksno, večplastno bitje. Zato sem zaradi lažjega razumevanja in preglednosti razvrstil v sistem štirih ravni odločilne dejavnike, ki vplivajo na človekovo psihofizično stanje in počutje.

Za dodatne informacije, znanje in poglabljanje razumevanja, sem priložil tudi seznam literature, ki nam je pri tem lahko v pomoč. 

 

Na tvoji poti ti želim obilo uspehov, zadovoljstva in sreče.

 

 

1.  SREČA   

 

Človekovo naravno stanje je zadovoljstvo oziroma sreča.

Ko te nekdo vpraša: »Kako si?« in mu odgovoriš: »V redu ali dobro«, bo to brez začudenja sprejel. Če pa odgovoriš: »Slabo«, te bo vprašal: »Kaj je narobe?«

Torej mora biti nekaj narobe, da smo nezadovoljni.

Tudi za dojenčke ljudje pravijo, če niso zadovoljni, so lačni, morda imajo polno plenico, ali pa so bolni.

Kaj je torej razlog našega nezadovoljstva? Če nismo lačni in ker plenic več ne nosimo, smo torej vsi bolni?

Poglejmo si glavne razloge, zakaj smo nezadovoljni:

 

Telesna raven:  

Ljudje smo praviloma nezadovoljni ali nesrečni, če imamo fizične bolečine, telesne bolezni ali če ne moremo zadovoljevati temeljnih eksistenčnih potreb (nimamo hrane, obleke, bivališča…). Tudi spolnost bi lahko uvrstili  med osnovne telesne potrebe.

 

Čustvena raven:  

Največ trpimo zaradi »negativnih« razpoloženj in čustev, ki izvirajo iz nezadovoljenih psiholoških potreb, praviloma zaradi nesrečnih in nezadovoljujočih odnosov in/ali aktivnosti.

 

Mentalna raven:  

Največ nezadovoljstva si pridelamo zaradi »negativnih« prepričanj in odvečnih hotenj. Torej gojimo prepričanja, ki nam škodijo in želimo ali hočemo nekaj, kar verjetno sploh ne potrebujemo ali ne moremo uresničiti - na primer, da bi »spremenili« druge (spremenili se bodo le, če bodo tako hoteli sami).

 

Duhovna raven:   

Nezadovoljstvo, ki izvira iz bivanjske praznine – življenje se nam zdi prazno ali nesmiselno pa čeprav smo zdravi in je naše družinsko ali partnersko življenje urejeno, smo uspešni v šoli in/ali službi... vendar nezadovoljstvo in neizpolnjenost ostajata.

 

Z odpravljanjem vzrokov nezadovoljstva, se zadovoljstvo in sreča povečujeta.

 

Ta delitev vzrokov na štiri ravni je seveda le zaradi razvidnosti, v bistvu smo ljudje celostna bitja in vsaka aktivnost se odraža na vseh ravneh.

Na primer:

Kakor misliš - verjameš, tako čutiš, deluješ in tako tudi izgledaš.

Tudi starodaven zdravilski sistem ajurveda pravi:

»Če hočeš vedeti, kaj je človek doživljal v preteklosti, si danes oglej njegovo telo. Če hočeš poznati človekovo telo v prihodnosti, si danes oglej njegova doživetja

Na naša doživetja pa lahko vplivamo.

Na primer, če se ti zelo mudi, se lahko počutiš slabo, lahko sprožiš čustva jeze in razne neprijetne občutke, nervoza, povečan utrip, potenje… razen, če se prepričaš in naravnaš drugače.

Tudi obratno: telesne aktivnosti vplivajo na počutje. Že preprost poskus nam pokaže, kako težko je biti depresiven ali žalosten, če se na primer držimo vzravnano, usta potegnemo v širok (narejen) nasmeh in zraven delamo hitre kretnje, na primer hitro ploskamo in/ali skačemo.

Vsaka sprememba, ki jo vnesemo v življenje, vpliva na človeka kot celoto. Ljudje, ki dandanes težijo k zdravemu načinu življenja, pogosto vlagajo samo v rekreacijo ali v prehrano. To je gotovo boljše kot nič. Vendar pri celostnem pristopu k človeku, torej da skrbimo poleg telesa še za čustveno, mentalno in duhovno razsežnost, dosežemo sinergični učinek 1+1=3. To pomeni, da se začnejo spremembe v našem življenju dogajati zelo hitro. Temu ustrezno se spreminja tudi naše zavedanje in kvaliteta bivanja. Ravno zato pa je potrebna zmernost, saj telo in naša duševnost potrebujeta svoj čas, da dosežeta ravnovesje na novi ravni bivanja.

 

Z odpravljanjem vzrokov nezadovoljstva naredimo prostor tudi ljubezni. S tem ne mislim zaljubljenosti, ampak občutenju ljubezni do staršev, partnerja, otrok, prijateljev... Če smo jezni, zagrenjeni, obupani, depresivni, ljubosumni, ponižani, nasičeni vsega…, če razmišljamo negativno…,  za ljubezen ni prostora. Ko ljubimo, smo srečni. Če ne ljubimo, lahko najdemo le bežna čutna zadovoljstva, izpolnjujoče sreče pa ne.

Skozi osebnostni razvoj se je potrebno osvoboditi spon bojazni in ogroženosti, s katerimi se zapiramo v ječo nezadovoljstva.

Zadovoljstvo je torej eden izmed osnovnih pogojev, da odpremo srce in naredimo prostor ljubezni.

 

 

Ljubezen je otrok svobode.

 

 

Vsako psihoanalitično zdravljenje je poskus osvoboditi potlačeno ljubezen.

                                                                                     S. Freud

 

Podobno kot duhovni tudi psihoanalitski pogled na ljubezen pravi, da je ljubezen ponovno odkritje prvobitnega stanja veličastne popolnosti, enosti, ki sega nazaj v zgodnje otroštvo.

 

Sreča je ljubezen, nič drugega. Kdor lahko ljubi, je srečen.

                                                            Hermann Hesse

 

Če povzamem: trpljenje lahko zmanjšamo in povečamo zadovoljstvo tako, da ustrezno skrbimo za fiziološke potrebe, vzdržujemo dobre odnose z ljudmi, opravljamo aktivnosti, ki nas zadovoljujejo, ohranjamo pozitivno miselno naravnavo in odpremo srce.

Fizičnih bolečin morda edinih ne moremo v celoti odpraviti, na čustveni in mentalni ravni pa je možno odstraniti večino vzrokov trpljenja in nezadovoljstva.

Popolnoma pa jih lahko odstranimo le z duhovnim doživljanjem sveta, nenavezanostjo na lastno telo, stvari in osebe ter bivanjem v ljubezni do vsega.

 

 

 

 

2.  ZDRAVJE  

 

Se ti zdi samoumevno, da si zdrav? Znano je, da imamo v glavnem, ko smo mladi obilo zdravja, ki ga ne cenimo. S hudim miselnim, čustvenim in fizičnim nasiljem nad samim seboj si ga velikokrat kmalu tudi zapravimo. Preostanek življenja pa delamo na tem, da ga pridobimo nazaj.

Nasilje nad sabo izvajamo seveda tudi na vseh štirih ravneh:

Na telesni ravni v sebe vnašamo ogromno strupov: alkohol, nikotin, druge droge, razna »zdravila«, neustrezno hrano, pijačo in onesnažen zrak. Premalo se gibamo in po drugi strani včasih pretiravamo, premalo spimo, imamo porušen bioritem…

Naša čustva in razpoloženja ter naš um so kot gugalnica. En dan smo zgoraj, nato smo že spodaj pa spet malo zgoraj... Z gojenjem skrbi, strahov, jezo, ljubosumjem, zavistjo, sovraštvom…, se razjedamo in uničujemo. Nekaj časa želimo eno, nato hočemo ali nočemo drugo in tretje,...deseto...stoto... Se silimo, priganjamo, hitimo in mučimo.

Morda pa imamo marsičesa preveč in v bistvu ne vemo, kaj hočemo.

Zakaj smo na svetu, kam gremo...?

Znano je, da je večina bolezni psihosomatskega izvora. Vse je energija. To pomeni, če smo ljudje dalj časa nezadovoljni, si z miselno in čustveno energijo vzpostavimo v telesu energetsko neravnovesje in blokiramo harmoničen pretok energij. Kot sem že omenil nezadovoljstvo ni »primarno« stanje in se lahko kmalu izrazi kot fizična bolečina, žleze z notranjim izločanjem stimuliramo ali zaviramo, dosežemo hormonsko neravnovesje in če tako nadaljujemo tudi zbolimo.

To se na primer zgodi, če predolgo žalujemo, preveč skrbimo, ali se bojimo, če se stalno jezimo... ali če nas »razjeda« močna želja ali hotenje, pa je ne uresničimo, niti se ji ne odpovemo, oziroma zamenjamo z uresničljivo.

Ko povečamo zadovoljstvo in zmanjšamo nezadovoljstvo, si zdravje ohranimo in izboljšamo imunski sistem. Če smo pa že bolni, s tem pripomoremo k okrevanju.

 

3.  MLADOST  

 

Nekoč je bila povprečna človeška življenjska doba trideset let, še v devetnajstem stoletju so ljudje umirali pri petdestih, danes je povprečna življenska doba več kot sedemdeset let in stalno narašča, kljub temu da izvajamo nad sabo hudo telesno, čustveno, mentalno in duhovno nasilje. Kaj misliš, kolikšna bi bila življenjska doba človeka, če bi živeli bolj zdravo, manj nasilno in bolj zadovoljno? Gotovo mnogo več.

Če opazujemo, kateri ljudje se počasneje starajo ali bolj dolgo živijo, vidimo, da so to zelo umirjeni ali v življenju zelo zadovoljni posamezniki. Mladostno delujejo tudi ljudje, ki sprejemajo sebe in vse svoje lastnosti ter niso nekaterih čustev in nezaželenih delov sebe skrili ali potlačili pred samimi sabo in drugimi. Svoje lastnosti pa zmorejo tudi okolju ustrezno izražati. Za potlačevanje »negativnih« delov sebe, nošenje »mask« in prikazovanje sebe v »boljši«, umetni luči, porabimo namreč ogromno energije in življenjsko energijo na teh področjih blokiramo.

Tako so bolj mladostni tudi ljudje, ki so ohranili sposobnost igranja in so v osebnost integrirali svoj otroški del, ne pa ga potlačili. Ostali so spontani in se ne sramujejo joka, smeha, nežnosti, negotovosti ali če jim je nerodno ter zmorejo izražati vsa čustva. Tako uporabljajo manj mask in obrambnih mehanizmov.

Bolj vitalni in mlajši izgledajo tudi ljudje, ki imajo višji energetski potencial. Nekateri so se z njim že rodili, drugi pa si ga lahko pridobimo z delom na sebi.

Ko odstranjujemo vzroke nezadovoljstva, imamo tudi več energije.

 

Kaj je mladost in kaj je starost?

 

Razlikujemo:

Kronološka starost

to je starost glede na rojstni datum. Pove nam, kolikokrat se je Zemlja zavrtela okoli Sonca, odkar smo prišli na svet.

Biološka starost    

je starost oziroma vitalnost organizma (življenjski in celični procesi) v primerjavi z ostalimi ljudmi iste kronološke starosti. Nekateri merljivi kazalci so: aerobna zmogljivost, raven hormonov, učinkovitost imunskega sistema, učinkovitost metabolizma, mišična moč, mišična masa, količina antioksidantov, količina maščevja, gostota kosti, krvni tlak, slušni prag, prag vidnega zaznavanja, uravnavanje telesne temperature, debelina kože, raven holesterolov in lipidov, uravnavanje količine krvnega sladkorja...

 

Psihološka starost – koliko se počutimo stari oziroma mladi.

 

Dejstvo je, da na kronološko starost nimamo vpliva, zato pa lahko vplivamo na biološko in psihološko starost. Biološka starost je lahko precej nižja ali pa višja od kronološke starosti.

Vsi našteti dejavniki na vseh ravneh, torej skrb za telo, stabilno čustveno življenje, pozitivne misli in prepričanja kot tudi duhovna naravnava, vplivajo na biološko starost.  Raziskave so pokazale, da na biološko starost zato tudi vpliva  naše prepričanje o tem, koliko se počutimo stari, torej psihološka starost. Če se bomo počutili mlajše, bomo izgledali mlajši, kar se bo odražalo tudi na organizmu.

Dr. Deepak Chopra navaja dve ključni sili, ki vplivata na procese staranja pri človeku. To sta evolucija in entropija. Evolucija teži k ohranjanju in razvijanju, entropija pa k razpadu in propadu. Z vnašanjem harmonije v življenje in koristnimi navadami pomagamo sili evolucije in ohranjamo zdravje in mladost, s škodljivimi razvadami pa pospešujemo entropijo. Tudi sodobna odkritja kvantne fizike dajejo osupljiva spoznanja. Torej, da nismo samo snovno telo ampak polje neskončnih možnosti. Telo je hkrati snovno (delec) in nesnovno (val), od našega prepričanja pa je odvisno, kako ga bomo dojemali. Če ga dojemamo kot delec ali snov, nimamo možnosti za pomladitev ali za druge kvantne preskoke. Če pa ga doživljamo kot val, oziroma kot mrežo energij in inteligenc pa imamo odprte vse možnosti.

Sedaj si morda želiš, da bi izgledal starejše. Pri tridesetih boš vesel/a, če ti bodo rekli, da si dvajset. Kaj pa pri štiridesetih? Bi rad izgledal petdeset ali trideset?

Ali morda pri petdesetih? Ne verjameš, da je možno izgledati na primer dobrih trideset ali pa si že ostarel kot starček pri sedemdesetih? Pri sedemdesetih lahko izgledaš vitalen petdesetletnik ali celo mlajše? Tisti pa, ki so stari pri petdesetih, bodo sedemdeset težko dočakali.

Pri človeku imajo pomemben vpliv na staranje psihološki in duhovni dejavniki. Pri živalih ni tako. Vsak pes je star pri dvajsetih. Vsak slon je star pri stotih.

Človek pa ima svobodno voljo, s katero lahko vpliva tudi na proces staranja.

Pri opazovanju psiholoških lastnosti stoletnikov so ugotovili, da se na spremembe večinoma odzivajo kreativno, torej so fleksibilni, prilagodljivi, ne pa togi.  Niso napeti in želijo živeti.

Z apatijo, občutkom nemoči in nezadovoljstvom se najhitreje uničujemo in propadamo. Sreča in zadovoljstvo pa sta učinkovita dejavnika, ki ta proces zavirata ali ga celo obrneta. Dokazano je, da se ob ustrezni spremembi načina življenja, lahko tudi pomladimo, torej znižamo biološko starost.

 

 

4.  KAKŠNI SO TVOJI ŽIVLJENJSKI CILJI?

 

Vsi želimo, da bi bili srečni,  zdravi in zadovoljni.

Večina si nas želi ustvariti družino in imeti dobro službo. Pa je to za srečno, zdravo in zadovoljno življenje dovolj, oziroma je to nujno potrebno?

Sprehodi se po mestu in opazuj ljudi. Večina jih ima družino in službo. Koliko jih izgleda zadovoljnih? Zelo, zelo malo. Doma in v službi so skregani, se prepirajo, pestijo jih razne bolezni, obremenjujoča prepričanja...

Morda imaš tudi dodatne cilje.

Si želiš biti slaven ali premožen, živeti v materialnem blagostanju? Tudi to lahko pripomore k povečanju zadovoljstva, vendar je potrebno odstraniti ostale temeljnje vzroke nezadovoljstva. Sami po sebi slava, materialno blagostanje ali visok družbeni položaj ne zagotavljajo sreče.

»Uspeh ti da marsikaj, ne da ti pa tiste notranje sreče, ki ti jo prinese ljubezen.«

Sam Goldwyn

 

Ali ni največji uspeh, da smo resnično srečni?

Vsi poznamo srečo, ko smo zaljubljeni. Ta na žalost kmalu mine, ko spregledamo, da smo drugo osebo idealizrali oziroma spoznamo tudi njene slabosti.

Kaj pa ljubezen? Ljubezen je bolj široka in omogoča, da sprejmemo druge z njihovimi slabostmi.

Kako torej do ljubezni?

Smo pripravljeni spremeniti odnos do sebe, drugih in do življenja?

Želimo imeti zelo dobre odnose z ljudmi tako doma kot v službi, s sosedi in ostalimi?

Danes je večina ljudi prepričanih, da je nujno, da se prepirajo, pritožujejo, obtožujejo... Možno je doseči raven zavedanja, znanja in ljubezni, ko to ni več potrebno. Nesoglasja se dajo reševati z dialogom. Pogosto pa usahne tudi povod za nesoglasje, če do ljudi ne gojimo več nerealnih pričakovanj in jih sprejmemo v celoti.

Tako je cilj lahko osebnostna rast in ustvarjanje pogojev, da lahko ljubezen neovirano teče in se razvija: s preseganjem omejujočih prepričanj, sprejemanjem sebe, izražanjem in razvijanjem skritih potencialov in kvalitet dosegati raven zavedanja in bivanja, kjer lahko živiš z ljubeznijo bolj polno, svobodno, brez strahu, predsodkov, odvečnih skrbi in v boljših medsebojnih odnosih.

Ob tem sta ti podarjena tudi umirjenost in stabilnost v življenju.

Cilj je lahko samorealizacija in življenje v brezpogojni ljubezni, ki je končni domet osebnostne in duhovne rasti, vendar ker tega ne poznamo, dokler tega ne izkusimo, si je bolje postaviti kratkoročnejše cilje, da se na poti zabavamo in dosežemo nekaj konkretnega, kar nas dodatno motivira. Na poti do samorealizacije so lahko tudi zdravje in mladostnost, povečevanje notranje svobode, izboljševanje medsebojnih odnosov vmesni cilji, vendar moramo biti previdni, da nam ne postanejo preveč pomembni, da sami sebe ne zaslepimo in pozabimo na srečo.

Pomembno je, da vemo, kateri so naši življenjski cilji, saj iz njih črpamo motivacijo za spremembe in zamenjavo raznih navad, ki nas pri realizaciji ciljev ovirajo.

Usmerjenost na dolgoročnejše cilje kot je na primer spreminjanje lastnih kvalitet, kako upočasniti staranje..., nam pomaga, da nam razne vsakodnevne aktivnosti in hotenja niso več tako življenjsko pomembna. Tako smo manj navezani in opazujemo dogajanje bolj iz distance ter delujemo manj impulzivno in vzkipljivo ter lažje ohranjamo umirjenost in zadovoljstvo. 

Vsi navedeni cilji so nam dosegljivi.  

 

Kako torej odstraniti nezadovoljstvo, zmanjšati bolezni, upočasniti staranje? Kako do sreče?

 

 

5.  METODE IN NAČINI ZA DOSEGO CILJEV  

 

So vsi načini, s katerimi koristimo sebi in ne škodimo drugim ter pripomorejo k povečanju zadovoljstva. V glavnem gre za zamenjavo škodljivih in nekoristnih navad z navadami, ki izboljšajo kvaliteto življenja.

1. Na fizični ravni je to skrb za telo:

- Vnašanje čistejše in bolj zdrave hrane, vode in zraka.

- Rekreacija in/ali fizično delo.

- Skrb za bioritem, ustrezna količina spanja, urejeno spolno življenje...

2. Za večjo stabilnost na čustveni ravni razvijamo čustveno inteligenco in ustrezno zadovoljujemo psihološke potrebe:

Učimo se ustreznega ravnanja s svojimi čustvi in odzivanja na čustva drugih, razvijamo sposobnost komunikacije in reševanja konfliktov, razvijamo odgovornost, čustveno samostojnost, osebno celovitost in tako izboljšujemo odnose z ljudmi ter izbiramo aktivnosti, ki nas zadovoljujejo.

3. Na mentalni ravni zamenjujemo negativne in toge misli ter prepričanja z bolj pozitivnimi in odprtimi.

4. Na duhovni ravni izvajamo različne duhovne prakse, kot so pomoč sočloveku, meditacija, molitev, predanost, transcendenten pogled na svet, prebiranje duhovne literature, poglabljanje razumevanja, sprejemanje življenja... in odpiramo srce.

 

Metoda ni hlastanje po užitkih, niti odrekanje le teh, ampak ohranjanje čim bolj trajnega in stabilnega zadovoljstva z zmernostjo, samodisciplino in samonegovanjem (nežnost in sprejemanje samega sebe).

 

»Užitek ni v stvareh, ampak v nas samih.«

Richard Wagner

 

 

POGOJ za uresničitev navedenih ciljev: da smo pripravljeni spreminjati nezadovoljujoče navade in navade, ki nam škodijo.

Kako?

 

I.  NEGOVANJE TELESA

 

PROSTI RADIKALI IN ANTIOKSIDANTI

Poglejmo, kaj pravi o zdravju, upočasnjevanju staranja in izboljšanju počutja sodobna znanost v zvezi z biokemičnimi procesi v telesu:

Mnenje zdravnikov je, da še nihče ni umrl zaradi starosti, ampak vsi umremo zaradi poškodb ali bolezni. Torej ne umremo zaradi starosti, ampak smo ubiti.

Kaj nas ubije? Kaj je vzrok »naravne« smrti?

Umiramo zaradi škode, ki je povzročena našim celicam. Celice po vsem telesu in v vseh organih poškodujejo prosti radikali in ostale telesu škodljive snovi. Prosti radikali nastajajo pri izgorevanju hranil v celicah. Ob tem je potreben kisik, ki smo ga pridobili z dihanjem. Okoli 5 % tega kisika pa se pretvori v škodljive kisikove spojine – proste radikale. Prostim radikalom manjka v zgradbi kakšen elektron, ali pa imajo kakšnega preveč in so zato nestabilni. So visoko reaktivni in nasilno reagirajo z vsako snovjo, s katero pridejo v stik. Tako poškodujejo celice. Imunski sistem sicer razkroji poškodovane celice, vendar se ob tem ponovno sprosti nekaj prostih radikalov, ki delajo škodo še naprej.

Prosti radikali nastajajo tudi zaradi kajenja, sonca, radiacije, celo čustveni stres povzroči nastanek prostih radikalov.

Proste radikale nevtralizirajo tako imenovani antioksidanti, ki jih proizvaja telo samo, nekatere pa dobimo s prehrano. Najpomembnejši antioksidanti so:

Vitamini: E, C, beta karoten, minerali: selen, železo, cink, baker, magnezij in spojine: CoQ10, L-glutation, N-acetil cistein, alfa lipoična kislina, melatonin, silimarin...

Zelo pomembna v boju proti prostim radikalom sta vitamina E in C.

Problem je v tem, da telo v večini primerov po petindvajsetem letu proizvaja vse manj antioksidantov, s prehrano pa jih ne dobimo dovolj, saj je hrana osiromašena vitaminov in mineralov zaradi masovne proizvodnje in izčrpane zemlje, pa tudi jedilniki so praviloma slabo sestavljeni. Obroki vsebujejo premalo sadja in zelenjave in preveč maščob. Visoko kalorična hrana poveča število prostih radikalov, saj je potrebno veliko kisika, da se ta hrana predela v energijo ali v maščobo.

Zato je potrebno uživati nizkokalorično hrano.

Več kot pojemo, več kisika potrebujemo in več prostih radikalov nastane. Tudi zato je prekomerno uživanje hrane škodljivo. Če prekomerno povečamo telesno težo še dodatno obremenimo organe, hrbtenico, zamastimo žile z odvečno maščobo, ki se kopiči v telesu...

Vitki živijo dlje in bolj zdravo.

Pri predelavi in obdelavi hrane se uniči veliko hranilnih snovi, tudi antioksidantov. Zato je potrebno uživati čim bolj naravno, nepredelano hrano.

Ogromno prostih radikalov se sprošča tudi pri prekomerni fizični obremenitvi telesa, saj se količina porabljenega kisika lahko poveča tudi do dvajsetkrat. Bolečine v mišicah po prekomernih naporih nastajajo zaradi škode, ki so jo ustvarili prosti radikali.

Z neustrezno prehrano in nezdravim načinom življenja slabimo naš imunski sistem, ki vedno težje nevtralizira proste radikale v telesu in popravlja škodo, ki so jo že povzročili. Zaradi stresa, psihofizičnih naporov, bolezni, vnesenih strupov, prekomernega sončenja..., antioksidanti ne zmorejo več zadostne obrambe pred prostimi radikali, ki se podajo na uničujoč pohod po organizmu. Tako se ustvari začaran krog in propadanje telesa je vse hitrejše. Tkiva se starostno spreminjajo. Videz in funkconalnost organov se poslabšata. Suha in neelastična koža, izpadanje las, so le nekateri zunanji pokazatelji, seveda se tudi v telesu in notranjih organih dogaja degenerativni proces.

Poškodovanje in uničenje celic poraja razne degenerativne in kronične bolezni ter v končni fazi tudi umiranje zaradi srčnih obolenj, različnih vrst raka, pljučnih bolezni, obolenja jeter in ledvic ter drugih bolezni. Prav nič čuden torej ni porast rakastih in ostalih obolenj povezanih s prostimi radikali.

Z eliminiranjem raka bi podaljšali povprečno življenjsko dobo za dve leti, s preprečitvijo na primer vseh srčnih bolezni pa še za dodatnih sedem let.

Staranje lahko opišemo kot proces, ki zmanjšuje količino zdravih celic v našem telesu. Celice iz organov in tkiv izginjajo. Največ celic umre v živcih, mišicah, ledvicah in žlezah. Po tridesetem letu povprečno okoli 0,6 % letno. Telo izgubi sposobnost reproduciranja nekaterih celic. Za uničene celice telo ne najde vedno zamenjave. Ker celice postopoma izginjajo, telo ni več sposobno boja s sovražnikom. Starejša oseba bo po fizičnem naporu potrebovala več časa, da bo spet normalno zadihala in po bolezni okrevala. 

Proces staranja škoduje imunskemu sistemu, kar slabša obrambo proti virusom in tumorjem, rane se kasneje zacelijo… Možgani izgubijo ogromno število celic v ključnih poteh nevrov in zato je reakcijski čas daljši, učenje postaja manj učinkovito, celo kratkoročni spomin peša. Končna posledica staranja možganov je globalni upad miselnih funkcij, kar strokovno poimenujemo demenca. Če bi znali v celoti preprečiti staranje možganov, bi bila to pot v nesmrtnost.

Izmed vseh znanih antioksidantov je za možgane neposredno najpomembnejši melatonin. Melatonin je hormon, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih in sicer ponoči v času spanja. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne (kognitivne) funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga ne izdeluje več.  V medicini se melatonin uporablja kot zdravilo za nespečnost ali zdravljenje porušenega arhitektonike spanja. Melatonina je največ v rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi, pol manj pa tudi v paradižniku in bananah.

 

Živčevje je zelo specializirano tkivo, ki je v evolucijskem razvoju postalo življenjsko odvisno od pravilnega delovanja vseh drugih organov v telesu. Energijo za delovanje mu priskrbijo in prilagodijo zdrava prebavila. Dihala nepretrgoma oskrbujejo kri z zadostnimi količinami kisika, zdrava kri pa prenaša hranila ter kisik v možgane in odpadne produkte iz njih. Tudi bolezen srca (črpalke) in žil (cevi) lahko ogrozi preskrbo možganov. Nepravilno delovanje katerega koli organa v telesu se odraža v bolezni vseh ostalih, tudi možganov. 

 

Kemične reakcije ogrožajo naše telo, ne čas. Če bi imeli pod nadzorom škodljive kemijske reakcije v telesu, bi imeli pod nadzorom tudi proces staranja. Od tega pa seveda ni odvisna samo dolžina, ampak tudi kakovost našega življenja.

 

 

VITAMINI IN MINERALI

Večina prehrambenih trgovin prodaja hrano, ki je bila gojena na velikih farmah, kjer zemlja zaradi stalnega izkoriščanja s časom, postane revna z vitalnimi sestavinami. Večina pridelave se danes usmerja na količino pridelanega in ne na kakovost. Takšni hrani primanjkujejo sestavine, ki jih telo nujno potrebuje.

Prav zato, ker vnos sestavin, ki jih telo nujno potrebuje, lahko prilagajamo, je bilo to v zadnjih desetletjih predmet številnih znanstvenih raziskav in prvi rezultati so zelo ugodni. Dodatno uživanje antioksidantov nedvomno predstavlja obetavno področje preventive in zdravljenja kroničnih bolezni, ki povzročajo večino obolelosti in smrtnosti v razvitem svetu še vedno ostajajo nerešen izziv za sodobno medicino. Pomembno je, da se zavedamo, da dodaten vnos antioksidantov, mineralov in vitaminov ne more nadomestiti zdravega načina življenja. Ob nepravilnem razmerju in prevelikih količinah vnašanja določenih vitaminov, mineralov in antioksidantov lahko telesu bolj škodimo kot koristimo, zato velja previdnost.

Pri depresiranju in slabem počutju je vitaminska terapija priporočljiva, nikakor pa ne more nadomestiti profesionalnega zdravljenja pri specialistu. Lahko pa je koristna za preventivo ali podporno zdravljenje, da bi bolezen trajala krajši čas in z blažjimi simptomi. Vsem, ki se nagibajo k depresijam, so vitamini skupine B v veliko pomoč. Za vse vitamine te skupine je značilno, da ohranjajo zdravo fizično in čustveno stanje organizma.

Celo manjše pomanjkanje Vitamina C lahko povzroča utrujenost in vpliva na psihično stanje človeka. Vitamin C krepi imunski sistem, ta pa je pri depresivnih ljudeh potreben okrepitve. Vitamina C je veliko v limonah, kiviju, pomarančah, peteršilju, rdeči papriki in večini ostalega nepredelanega sadja in zelenjave.

Eden pomembnih antioksidantov je glutation. Odnaša toksine iz telesa, krepi celice prebavnega trakta in pomaga ohranjati zdrav imunski sistem. Dobimo ga v sadju in zelenjavi. Danes je zelo razširjena uporaba koencima Q-10. Pri poskusnih živalih ohranja mladost. Stranski učinki jemanja koencima Q-10 zaenkrat niso poznani.

Zelo močni antioksidanti, ki spadajo v skupino fenolov so v zelenem čaju, borovnicah, jagodah, malinah, robidnicah, brusnicah, grozdju in njegovih peškah, ki jih je priporočljivo prežvečiti.

Strokovnjaki priporočajo uživanje dodatkov antioksidantov (vitamina C, E, selena in beta karotena) ter cinka, ki ga je veliko v oreških in polnovrednih žitih. Beta karoten je pigment oranžne barve, ki ga je veliko v korenju, krompirju, bučkah, marelicah in špinači in je tudi vsestranski antioksidant. Zavira in preprečuje raka, bolezni srca, ohranja mladost....

 

Česen, surov ali kuhan vsebuje veliko antioksidantov oziroma vsebuje najmanj štiristo snovi, ki varujejo celice pred poškodbami in vse telo pred prezgodnjim staranjem. V česnu so antibiotiki, ki zavirajo viruse. Česen znižuje holesterol, krvni pritisk, zavira raka, preprečuje krvne strdke in nevarnost srčnega napada, obnavlja možganske funkcije in podaljšuje življenje.

Zeleni in črni čaji imajo veliko antioksidantov ter seveda sadje in zelenjava.

 

Gotovo je najbolj varno, da uživamo v sadju in zelenjavi ter živimo aktivno in svobodno brez škodljivih razvad in milijardam celic, ki v vsakem trenutku neutrudno delajo za nas, privoščimo le najboljše!

 

OMEGA 3 MAŠČOBNE KISLINE, VLAKNINE,  PROBIOTIČNI IZDELKI IN ENCIMI

Človeku lahko torej zaradi neustrezne prehrane primanjkuje vitaminov, mineralov, omega 3 maščobnih kislin pa tudi vlakninin prebavnih encimov. 

Omega 3 maščobne kisline so glede koristnosti za zdravje med maščobami nekaj posebnega. Izničujejo proste radikale, preprečujejo bolezni srca in ožilja, obtočil... Najdemo jih v ribah, od rastlin pa v orehih, lanenem semenu, brokoliju, špinači, zeleni solati in fižolu.

Vlaknina je snov, ki daje rastlinam strukturo in stabilnost. Nekatere vrste vlaknin se ne topijo v vodi in jih najdemo v zunanjem ovoju žitnih zrn, ki jih pri strojnem mletju odstranijo, ob tem pa tudi uničijo esencialne maščobne kisline.Vlaknine potujejo skoraj nespremenjene skozi prebavni sistem. So torej balast, ki pomaga telesu, da se reši odpadnih snovi. Bakterije potrebne za zdravo delovanje črevesja, lahko svoje delo opravljajo le, če so v črevesju vlaknine. Naravne vlaknine ohranjajo zdrav prebavni sistem in krvni sladkor na ustrezni ravni, ker vplivajo na normalno proizvodnjo inzulina. Preprečujejo črevesnega raka in druge bolezni črevesja, ker vežejo nase toksične snovi, ki se nato z vlakninami vred izločijo iz telesa. Pomanjkanje vlaknin prispeva k črevesnim obolenjem, boleznim srca, k debelosti in sladkorni bolezni.

Omega esencialne maščobne kisline kot tudi vlaknine skupaj pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi oziroma ga znižujejo.

Priporočljiva dnevna količina zaužitih vlaknin je 25 do 35 gramov. V ZDA so raziskave pokazale, da je povprečna dnevna količina zaužitih vlaknin le 10 gramov.

Količina vlaknin na primer v pol skodelice fižola je 6 gramov, v enem srednje velikem krompirju 2,5 grama, v srednje veliki jabolki 4 grame, v pol skodelice leče 4 grame, v veliki banani 3 grame, v polovici skodelice korenja 2 grama.

 

Črevesju lahko pomagamo tudi tako, da občasno uživamo probiotične izdelke, ki vsebujejo koristne bakterije za uravnavanje črevesne flore.

Če uživamo dovolj sadja in zelenjave ter ustrezne prehranske dodatke, telesu tudi omogočimo, da proizvaja dovolj prebavnih encimov, ki so potrebni pri razgadnji hrane.

 

Ob uživanju dodatkov k prehrani  so rezultati raziskav pokazali, da je najbolj učinkovito, če uživamo v kombinaciji omega 3 maščobne kisline, vitamine, minerale in vlaknine.

 

 

FENG SHUI

Tudi stara kitajska filozofija življenja Feng Shui in tradicionalna kitajska medicina pravita, da dokler so notranji organi zdravi, smo odporni proti boleznim. Želodec in debelo črevo predstavljata notranjo zaščito proti boleznim. Zunanjo zaščito pa predstavljajo pljuča, ki z zdravim delovanjem omogočajo dobro obrambo telesa oziroma delovanje energetske zaščite, ki ovija telo. Energijo, ki je na razpolago človeku, delijo na energijo, ki jo prinesemo na svet, tako imenovani predrojstni qi, ki smo ga dobili od staršev in na energijo, ki jo dobimo po rojstvu ali porojstni qi. Predrojstni qi naj bi bil odvisen od dobrega energetsekga stanja staršev ob spočetju otroka, porojstni qi pa je odvisen od tega, kakšno hrano uživamo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo, oziroma kako zdravo živimo. Od predrojstne energije je odvisna tudi dolžina našega življenja.

Vendar, več kot pridobimo porojstne energije z zdravim načinom življenja, tem manj zalog predrojstne energije bomo načeli in dalj časa bomo živeli. Koliko energije oziroma qi-ja bomo lahko izločili iz hrane, pa je odvisno od zdravega delovanja prebavil, vranice in trebušne slinavke.

Razen nezdravega načina življenja in prehranjevanja škodi notranjim organom tudi neustrezno toplotno razvrščanje hrane. V preteklosti to ni bil problem, saj ni bilo na razpolago izvensezonskih živil. Zato je priporočljivo, da pozimi ponovno uživamo predvsem zelje, fižol, krompir, radič, korenček, buče, brstični ohrovt, kostanje in oreške…, ki imajo veliko jang energije oziroma ogrevalni učinek. Ne pretiravajmo pa z uživanjem južnega sadja in mleka oziroma mlečnih izdelkov, ki imajo predvsem jin ali hladilno energijo.

Tudi industrijsko predelan sladkor (saharoza) hladi vranico in celo telo, saj se pri presnovi saharoze porabljajo vitamini in minerali, pospešuje karies, razvijanje črevesnih gliv, kožnih bolezni in drugih toksičnih procesov v črevesju, kot je gnitje in vretje hrane v črevesju.

 

 

 

KAKO TOREJ UŽIVATI BOLJ ZDRAVO HRANO?

Zmanjšujmo uživanje hrane živalskega izvora. Ta hrana praviloma vsebuje več strupov zaradi krmil, zdravil in nezdravega »življenja« živali. Živali redijo v utesnjenih prostorih brez gibanja in brez dnevne svetlobe. Še dodatno trpijo, ko imajo mladiče in jih predčasno ločijo, da nehumanega transporta in klanja niti ne omenjam. Ob tem živali izločijo veliko adrenalina in sečne kisline, kar se odraža tudi na ljudeh, če takšno hrano uživajo. Meso vsebuje veliko eksplozivne, nemirne energije, kar se seveda odraža tudi v nezadovoljujočih medsebojnih odnosih, saj se ljudje odzivajo bolj impulzivno in na ta način sproščajo nemir. 

Vegetarijanci živijo po sedanjih raziskavah v povprečju sedem let dlje od nevegetarijancev.

Pravijo, da lahko vegetarijancem primanjkuje vitamina B12, vendar ga je veliko v mleku, jogurtu, kislem zelju, kvasu, pšeničnem sladu, algah in seveda v raznih biozeliščnih dopolnilih k prehrani.

Težimo k povečevanju uživanja žive, surove rastlinske hrane, to je hrana, ki ni bila zamrznjena, toplotno ali mehansko obdelana. Surova hrana vsebuje več življenjske energije. Uživajmo manj postane hrane, ki izgublja svojo zdravilno in energijsko moč. V postani hrani se tudi povečuje količina strupenih snovi.

Izogibajmo se ocvrti hrani in prežgani maščobi.

Sadja in zelenjave, če je le mogoče, ne lupimo, temveč temeljito umijemo ali zdrgnemo. V lupini in pod njo je namreč največ vitaminov. To prakticirajmo le pri biološko pridelanih živilih, ostala pa rajši olupimo, saj imajo ravno v lupini največ kemikalij, ki so jih dodali s škropivi pri rasti ali pri transportu za podaljšanje obstojnosti živil.

Zmanjšamo uživanje belega sladkorja (saharoze) in saharina. To nadomestimo s sadnim sladkorjem (fruktozo), javorjevim sirupom, v manjših količinah z medom, še bolje pa z riževim, ječmenovim sladom… Namesto vitaminskih bonbonov raje uživajmo suho sadje.

Jejmo večinoma sezonsko sadje in zelenjavo, saj daljši prevozi uničujejo vitamine, živilom pa za obstojnost pogosto dodajajo tudi kemikalije.

Zmanjšamo uživanje proizvodov iz bele moke, belega riža ter uživajmo proizvode iz polnovredne moke, riža... Mlečne proizvode lahko zamenjujemo na primer z ovsenim mlekom, sirom iz rastlinskih maščob (na primer od proizvajalca Good Food)...

Polnovredna hrana je bolj nasitna, zato so obroki manjši. Tako se izognemo še enemu negativnemu vplivu hitre hrane – pretirani debelosti, kar je vse večji problem v zahodnem svetu oziroma pri ljudeh, ki živijo v materialnem izobilju in čustveni lakoti.

Izogibajmo se genetsko spremenjeni hrani. Dajmo prednost ekološko pridelanim živilom. Če imamo možnost, si pridelajmo vsaj nekaj hrane sami brez škropiv in umetnih gnojil, drugače pa kupujmo na bioloških tržnicah in trgovinah z zdravo prehrano.

Priporočljivo je tudi, da ne uživamo preveč različne hrane naenkrat kot tudi da je ne uživamo med obroki, da po nepotrebnem ne obremenjujemo prebavil. Hrano dobro prežvečimo. Tako jo dobro prepojimo s slino, s čemer olajšamo delo našim prebavilom.

 

Pomembno je, da prehranjevalne navade spreminjamo počasi, da se organizem navadi. Če zmanjšamo uživanje mesa, ga je potrebno nadomestiti z drugo beljakovinsko hrano. Soja, pira, pšenica, čičerika ter ostale stročnice in žitarice ter proizvodi iz njih so možna alternativa.

Za vnos dodatne količine omega-3 maščobnih kislin lahko uživamo čajno žličko lanenega semena dnevno, ki ga pred zaužitjem 30 minut namakamo v vodi. V ustih ga dobro zgrizemo in nato popijemo kozarec vode. Laneno seme pomaga tudi proti zaprtju, le da ga je v tem primeru potrebno uživati trikrat dnevno.

Da bolj zanesljivo nadomestimo in dopolnimo vse potrebne sestavine v telesu predvsem vitamin B12, antioksidante..., lahko uživamo razna biozeliščna dopolnila k prehrani. Na tržišču jih je precej. Po mojih izkušnjah so zelo kvalitetni proizvodi podjetja Life Plus.

Več o tem na moji internetni strani: HTTP://WWW.DEMISE.SI/~BLAZ

Veliko informacij lahko dobite tudi v trgovinah z zdravo prehrano, dobro pa je vzeti v roke nekaj tovrstne literature.

Pomembno je vedeti, da ni splošnega prehranjevalnega recepta za vse ljudi. Nekateri gotovo morajo jesti meso, na primer Eskimi..., nekaterim bolj odgovarja prehrana iz žitaric in stročnic, drugim bolj sadje, zelenjava in oreščki...

Pomembno je, da poslušamo sebe in svoje telo ter prilagodimo prehrano našim potrebam kot tudi, da nismo pozorni le na okus hrane, temveč predvsem na vpliv hrane na naše počutje in telo, ko jo použijemo.

Znani rek pravi, da jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da jemo.

Kljub temu pa si pripravimo čim bolj okusno hrano in uživajmo v njej.

Odličen priročnik glede prehranjevanja in razstrupljanja organizma je knjiga dr. J. Harperja: Razstrupljanje. Ponuja sistematičen pristop kako ponovno uravnovesiti delovanje prebavnega sistema in ostalih notranjih organov, kar je odločilnega pomena za zdravje in dobro počutje.

 

Če smo zadovoljni, takšno energijo tudi oddajamo. Tudi hrana, ki jo pripravljamo z zadovoljstvom in ljubeznijo, je zato bolj kvalitetna, kot seveda tudi obratno, jeza, nervoza, skrbi, zavist, ljubosumje... vplivajo na kvaliteto energije hrane in na vse okoli nas.

Pri hrani je pomemben tudi obred ob uživanju, ki nam pomaga, da smo s pozornostjo bolj v sedanjem trenutku, kar omogoča, da bolj zavestno uživamo hrano. To pa okrepi njene pozitivne učinke. Če uživate prehranske dodatke, so lahko pozitivne afirmacije zelo dobrodošlo dopolnilo (več o tem v  poglavju o negovanju misli).

Del energije, ki nam jo da zaužita hrana, se porabi za naše misli in čustva. Na misli in čustva vplivajo tudi lastnosti zaužite hrane.

 

Ne pijmo med jedjo. To razredči prebavne sokove. Med obroki pa je priporočljivo popiti vsaj 6 kozarcev vode na dan. To bo pomagalo tudi našemu izgledu, saj bo naša koža manj suha in mladostno bolj polna. Voda je tudi najcenejši lepotni eliksir. Če je ne pijemo dovolj, jo telo iz kože potegne v notranjost. Koža se izsuši in nastanejo gube.

 

KAKO IZBOLJŠATI KVALITETO VODE IN ZRAKA?

Kvaliteto vode lahko izboljšamo z uporabo kvalitetnih filtrov, ki jih redno menjavamo. Filtri iz vode v večji meri izločijo težke kovine (svinec...), ki se sicer nalagajo po telesu, klor, apnenec, bakterije, določene pesticide...

Tudi z dobro mislijo, molitvijo, mantro ali energetskimi simboli lahko harmoniziramo strukturo vode.

Kvaliteto zraka je verjetno najtežje izboljšati, saj bi se meščani morali preseliti iz mesta. Po možnosti nabavimo ionizator. Pomembni so seveda tudi zdravi bivalni in delovni prostori, brez plesni, odvečne vlage, s čim manj strupov, ki jih praviloma vsebuje novo pohištvo in razni premazni laki.

Bivanjske prostore veliko zračimo še posebno, ko je zunaj bolj čist zrak in se takrat tudi rekreiramo. Čim pogosteje hodimo na sprehode ali rekreacijo v naravo.

 

TELESNO GIBANJE IN DRUGI NAČINI ZA VZDRŽEVANJE TELESA

Telesno gibanje - rekreacija in/ali fizično delo vsaj vsak drugi dan in če je le možno, je dobro, da se prepotimo.

Če ne pretiravamo, telesno gibanje ugodno vpliva na počutje, uskladi energetske tokove v telesu in pospeši izločanje strupov iz telesa. Ohranja prožnost in moč mišic, izboljša trdnost kosti, upočasnjuje staranje, sesedanje hrbtenice...

Posebej bi izpostavil redno vadbo Joge. Najlažje in bolj kvalitetno se jo lahko naučimo na kakšnem tečaju ali iz kvalitetnih knjig, nekaj video materiala pa se da izposoditi tudi v večjih videotekah.

Kako hitro propadajo mišice, če jih ne uporabljamo, pove podatek, da se v devetih dneh mirovanja oziroma ležanja zniža zmogljivost organov za 21%, že samo srce se skrči za 10 odstotkov.

Znanstveniki so ugotovili, da prava mera gibanja zagotavlja daljše življenje in ohranja zdravje. Kdor porabi za trening več kot 3500 kalorij na teden, torej če v tem pretirava, si življensko dobo spet skrajša.

Srce športnika udari na minuto 60 krat namesto 80 krat, torej dela 25 odstotkov manj in zato bije dvajset let dlje.

Od vseh športov je najbolj praktičen tek, ki aktivira kar 70 % mišic. Pred tekom je potrebno z ustreznimi vajami mišice segreti. Zmeren tek  povzroča, da se telo in možgani preplavijo s kisikom, omogoča lažji pretok misli, zviša se odpornost, znižuje pa se krvni tlak, raven holesterola, sečne kisline. Tek preprečuje sladkorno bolezen, osteoporozo, nespečnost... Tek zbuja seksualno poželenje in dobro razpoloženje ter krepi samozavest. Pri počasnem teku, pri katerem se ne zadihamo, mišice kurijo maščobo, sladkor (glukoza) pa ostane možganom. Kdor teče, avtomatično začne bolj pravilno jesti, saj tek prebudi inteligenco telesa, ki nam tako sporoča, kaj potrebujemo.

Po pol ure lahkotnega teka se sprošča še serotonin, ki preplavi možgane z občutkom sreče, ACHT poskrbi za kristalno budnost in endorfini zalijejo telo, kar povzroči občutek radosti.

Z ustrezno mišično aktivnostjo lahko celo določamo, kateri hormon se bo izločal.

Če delamo vaje za krepitev moči, se proizvaja testosteron, ki povzroča rast mišic in napolni človeka s svežostjo, poletom in energijo.

Naredimo deset do petnajst enakih vaj, nato pa takšen niz vaj še tri do štirikrat ponovimo. Med posameznim nizom vaj, ko so bile mišice desetkrat ali petnajstkrat zelo napete, naredimo daljše odmore dolge 60 ali 90 sekund, da si mišice spet opomorejo. Pravilno izvedbo vaj nas lahko hitro nauči inštruktor fitnessa.

Če med nizi vaj naredimo samo kratke odmore dolge 10 do 30 sekund, si mišice še ne opomorejo. Človek postaja po vsakem nizu vaj vse šibkejši, dokler mu moči sploh ne zmanjka. Takrat začnejo mišice proizvajati drugo sredstvo za obnovitev, rastni hormon. Ta spodbuja mišični razvoj in kurjenje maščob ter jamči za mladost in gladko kožo.

Priporočljivo je delati vaje za raztezanje (npr. vaje iz Joge), vaje za moč (npr. fitnes) in vzdržljivost oziroma kondicijo (npr. tek). Če redno opravljamo razna fizična dela lahko vaje za moč in vzdržljivost izpustimo, koristile pa nam bodo raztezne vaje, s katerimi bomo vzdrževali prožnost in gibljivost.

 

Na izboljšanje počutja in zdravja pa vpliva tudi sonce.     

Znanost ugotavlja, da sonce pripomore k boljšemu počitku in spancu ter preprečuje nespečnost. Odrasli potrebujemo poleti manj spanja kot pozimi. UV-žarki vzpodbujajo delovanje ščitnice in izločanje hormonov, ki dvigujejo metabolizem in aktivnost organizma. Strupi se hitreje razkrajajo in odpravljajo iz organizma, prekrvavitev kože in podkožja je boljša, kar pripomore k bolj gladki, čvrsti in napeti koži, kljub izgubi odvečnega maščevja. Poleti so tudi diete uspešnejše in hujšanje je lažje. Zmerno izpostavljanje soncu vzpodbuja obnavljanje kože, nohtov in las. Sonce tudi vzpodbuja delovanje spolnih žlez in krepi spolni nagon, stabilizira živčni sistem in dviguje razpoloženje. Vzpodbuja tudi psihično in intelektualno aktivnost. Raziskave so pokazale, da je človekova intelektualna zmogljivost po sončenju boljša. Jutranje sonce je najbolj zdravo in najbolj priporočljivo se je izpostavljati soncu med osmo in deseto uro dopoldan. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom pa je seveda nevarno.

 

Imunski sistem torej ohranjamo in izboljšujemo z redno telesno aktivnostjo, občasno izpostavljenostjo sončnim žarkom (štiri do petkrat na teden do pol ure), z dovolj spanja, znižanjem previsoke teže, uživanjem nenasičenih maščobnih kislin (rastlinska, ribja olja) in probiotičnih izdelkov, ki pomagajo uravnati črevesno floro. Zaužiti je potrebno dovolj beljakovin, vitaminov, mineralov in antioksidantov.

Tudi smeh deluje pozitivno na imunski sistem in znižuje stresni hormon kortizol.

 

Neaktivnost, mraz, premalo spanja in sonca pa imajo na razploženje negativen vpliv.

 

Naj navedem še nekaj drugih načinov za negovanje in vzdrževanje telesa:

Ustrezna higiena, enakomeren bioritem, dovolj spanja, masaža, uporaba naravne kozmetike -  vlažilnih, hranilnih krem za kožo, savna, ustreznejša drža telesa, zdravo ležišče in lega telesa (Feng Shui), urejeno in zmerno spolno življenje (prepogosti spolni odnosi z izlivom semena moškim izčrpavajo telo zaradi prekomerne izgube energije in vitalnih snovi)...

 

 

 

S CELOTNO VSEBINO LAHKO KNJIGO NAROČITE PRI ZALOŽBI: 

 

 STELLA – založništvo in prevajanje

ROBERT POKORNY   s.p.

 

Šmarješke toplice 141      

8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE

 

Tel / fax   00386 7 30 73 940

e-pošta: stella@insert.si

 

 

 

OSEBNOSTNA RAST

 

ZDRAVJE - DOMOV

Zdravljenje z dodatki k prehrani   Kvalitetno in poceni lektoriranje diplomskih nalog. Pri lektoriranju brezplačen prevod povzetka diplomske naloge.   MMS – čudežni mineral