Na naša čustva lahko vplivamo le posredno s spremembo aktivnosti in/ali spremembo načina razmišljanja.

ZMANJŠEVANJE STRESA IN ZADOVOLUJOČE AKTIVNOSTI

Biološki stres se da izmeriti v laboratoriju in pomeni vsoto vseh učinkov številnih dejavnikov, zaradi katerih si porušimo notranjo ravnotežje organizma, ki je potrebno za dobro zdravje. Medicina šteje k stresnim dejavnikom vsakodnevno izčrpavanje in obrabljanje organizma, stranske učinke zaradi jemanja zdravil, čustvene pretrese, razne bolezni... Zaradi preobremenitve žleze z notranjim izločanjem izločajo več hormonov, da bi obdržale telo v ravnovesju, vendar ima to dolgoročno škodljive posledice. Ob stresu nadledvična žleza izloča tako imenovani morilski hormon kortizol, ki nas sicer pripravi na boj ali beg, vendar pa ta horman razjeda telesne beljakovine, slabi imunski sistem, blokira mišljenje in povzroča odmiranje možganskih celic. 

Stresi, ki se kopičijo več let, povzročajo degenerativne spremembe, kot je npr. arterioskleroza, bolezni srca in ožilja in številne druge bolezni: rane na želodcu, dvanajsterniku, visok krvni pritisk, alergične reakcije, ledvične bolezni...

Naj naštejem nekaj nasvetov za zmanjševanje stresa:

1. Poleg skrbi za telo in rekreacijo je priporočljivo, da se ne priganjamo in načrtujemo svoje delo, torej se bolje organiziramo in ne delamo kampanjsko. To je pomembna navada, ki omogoča, da obvladamo svojo duševno energijo podobno kot športnik svojo fizično energijo.

2. Poskrbimo za razvedrilo. Zabava in aktivnosti, ki nas sproščajo. Smeh je pol zdravja.

3. Po možnosti ne delamo zvečer, ko je dobro, da se telo pripravi na počitek in zmanjšujmo svoje miselne procese, saj bo spanec boljši.

4. Potrebno se je naučiti izključiti samega sebe, tako, da ne nosimo poklicnih težav in obremenitev domov. Tako omogočimo telesu in duhu ter naši družini, da si odpočije.

5. Zdravila jemljimo samo v nujnih primerih po navodilih zdravnika, saj so stranski učinki zdravil hud stresni dejavnik za organizem.

6. Izogibajmo se vremenskim skrajnostim, predvsem dolgotrajnemu mrazu.

7. Izkoristimo svoje zmožnosti s poklicem, ki nas zadovoljuje, s hobiji in delom v različnih aktivnostih, kjer se lahko izražamo in potrjujemo. Če se bomo izražali čim bolj popolno v okviru svojih zmožnosti, bomo srečnejši. Strokovnjaki s področja geriatrije menijo, da zadovoljstvo v poklicnem delu pripomore k telesni pomladitvi. Torej, če uživate v svojem poklicu, vam to podaljšuje mladostnost. Zadovoljstvo v poklicnem delu je tudi eden ključnih dejavnikov uspeha. Znani primeri: Leonardo da Vincy, Henry Ford, Winston Churchill in mnogi drugi so nadaljevali svoje delo z zadovoljstvom tudi do 90 leta.

8. Zmanjšajmo čustvena vzburjenja in pretrese, kot so prepiri, sovražnosti, nezadovljstva, ki močno obremenijo naše psihično ravnovesje, kot tudi žleze z notranjim izločanjem (hormoni, encimi). Jeza človeka ne sprošča, ampak ga samo utrudi. Razburjenje je praviloma hujši stresni dejavnik, kot so bolezni, mraz in večji telesni napori.

Med osemdesetletniki ni ljudi, ki bi zagovarjali vzkipljivi značaj in razlog temu je, da so takšni že pomrli. 

Vsaka misel, občutek in čustvo sproži v telesu biokemične reakcije, katerih dolgoročne posledice so lahko zdravje ali bolezen, pospešeno staranje ali pomlajevanje.

»Negativna« čustva pogosto potlačimo ali pa nekontrolirano izražamo in tako škodujemo sebi in drugim.

Pomembno je, da jeze, ljubosumja, žalosti... ne potlačimo, ampak jih skušamo ustrezno usmerjati. Naučimo se jih situaciji ustrezno izražati in se naučiti primernega ravnanja s svojimi čustvi kot tudi čustvi drugih.

Poskusimo tudi prepoznati, zakaj nastajajo, kaj nam sporočajo: v kakšni smeri je potrebno, da zrastemo! Kažejo nam, kateri deli naše osebnosti potrebujejo spremembo ali sprejemanje.

Če se zavedamo, da imajo tudi »negativna« čustva svoj namen, jih najverjetneje ne bomo potlačili in jih bomo bolj ustrezno usmerjali.

Jeza nima samo razdiralnega učinka, ampak nam lahko v določenem trenutku pomaga, da se postavimo zase in rečemo »ne«, ali se branimo, kadar smo ogroženi...

Strah nas obvaruje pred nevarnostmi, da se jim po nepotrebnem ne izpostavljamo.

Žalost nam olajša prebolevati izgube, da se lažje poslovimo od preteklosti.

Podobno je tudi z ostalimi čustvi.

Čustvena vzburjenja in pretrese je gotovo najtežje nadzorovati. V veliki meri se jim lahko izognemo tako, da gojimo dobre medsebojne odnose.