Bhagavan Shri Sathya Sai Baba:

GOVOR NA GURU PURNUMO

(Prasanthi Nilayam, 09. 07. 1998)

ISKANJE RESNICE

Niti s pokoro in kopanjem v svetih rekah,

niti s proučevanjem spisov, niti z japo,

ocean samsare ne more biti prečkan

brez služenja pobožnim možem.

(SANSKRIT SLOKA)

UTELEŠENJA LJUBEZNI!

Človek prevzame veliko načinov za dosego osvoboditve (iz ujetosti ponavljajoče stvarnosti). Za čigavo dobro je pokora? Koristna je za vsakega posameznika in ne za dobro drugih, celo ne za najvišjega. Če prakticiramo japo (ponavljanje božjih imen) je pomembno, da je to narejeno za lastno zadovoljstvo in ne za blaginjo drugih. Kaj mora človek narediti za odrešitev iz kroga svetovnega obstoja? Petje Gospodoviih imen ali žrtvovanje ali kakšni drugi rituali so brez učinka. Služiti morate sočloveku.

SLUŽENJE JE RESNIČNO OBOŽEVANJE

Služenje je najvišja oblika oboževanja in najboljša pokora. SEVA je najbolj pomembna oblika ponavljanja božjih imen. Denar, ki je izgubljen, se lahko ponovno zasluži. Izgubljeni prijatelji se lahko ponovno vrnejo. Celo izguba žene se lahko nadomesti s ponovno poroko. Vendar, če izgubimo telo, ga ne moremo dobiti nazaj. Zato je telo sveto.

Zakaj bi morali zaščititi to sveto telo? Telo mora biti zaščiteno, ker je resnično osnovno premoženje za dosego Pravilnega delovanja (Dharme).

Človeško življenje je redek privlegij. Je zelo sveto in veličastno. Če ljudje rojeni kot človeško bitje, ne spoznajo dragocenosti človeškega življenje, kaj je potem smesel tega, da si rojen kot človek? Človek je obdarjen z darom spomina. Premislek mu je naraven. Iskanje smisla življenja je občudovanja vredna kvaliteta, rezultat tega iskanja je, da se človekova kreativna moč odraža v velikih dosežkih v znanosti in na drugih področjih. Vendar so, zahvaljujoč neznanju pravilne uporabe intelekta in zaradi nepravilno usmerjenega iskanja, ljudje izgubljeni v različnih oblikah poizvedovanja. En človek vidi drevo. On vidi le veje in ne korenin. Drugi vidi korenine in ne vej. To ni pravilen način, da bi našel resnico o vsem.

PINJENJE OCEANA SRCA

Resnično raziskovanje resnice zahteva raziskovanje narave vej in narave korenin ter dreves kot celote. Znanstveniki gledajo le veje. Tisti, ki raziskuje korenine, je VEDANTIN. Vseeno, če je nekdo znanstvenik ali VEDANTIN, zasledovanje resnice kliče po raziskovanju vej, korenin in drevesa kot celote.

V zapisih obstaja ilustracija povedanega. RAKSHASAS (demoni) in DEVE (bogovi), so pinili Ocean mleka (da bi dobili iz njega nektar). Prva tekočina, ki je prišla iz pinjenja, je bil strašen strup, HALAHALA. To jih ni odvrnilo, še naprej so pinili ocean. V tem procesu so prišli iz oceana: LAKSHMI (boginja blaginje), čudovita bitja kot AIRAAVATHA, božanski slon, in na koncu AMRITAM (nektar). Kako so lahko dosegli vse to? Zaradi svojega zavedanja v vztrajnost svojih naporov.

Ljudje bi danes morali obrniti svojoa srca proti iskanju resnice. Človeško srce je simbol Oceana mleka. Če je v tem oceanu za pinjenje srca uporabljena vrv modrosti, se lahko pojavijo nekatera razočaranja in porazi. Če ne podležete tem porazom, če človek nadaljuje s svojimi prizadevanji, bo dosegel dragocene stvari, kot je resnica, pravilnost in pravica. Pojavile se bodo tudi kvalitete kot potrpljenje in sočutje.

Človek bi si moral prizadevati za razvijanje kvalitet kot je toleranca, ljubezen, sočutje, pravilnost, pravičnost in resnica. Ljudje ne dajejo iskanju resnice nobenega pomena. Iskanje resnice je usmerjeno proti posvetnim predmetom, ki so minljivi in brezvredni. Ljudje bi se morali posvetiti iskanju resnice, ki je večna. Vsa umenost izhaja iz iskanja resnice.

ZNAKI ZA PREPOZNAVANJE BOŽANSKEGA

Čeprav Bog v iskanju resnice morda ne bo dosežen, pa bodo zato gotovo znaki, ki bodo kazali božansko. Kako se to zgodi? Na primer, nekdo lahko pokaže zvezdo Severnico (DHRUVA NAKSHATRA) kot zvezdo nad vejo drevesa. Pravzaprav pa ni nobene povezave med vejo drevesa in to zvezdo. Veja pa kaže smer, v kateri se ta zvezda vidi. Podobno so vse naše smeri, vse besede, ki jih izgovorimo, vse naše obnašanje, vse kar vidimo, povezane z iskanjem resnice. Vse potrjujejo obstoj Boga.

Na primer, gledamo ogromen ocean. Počutimo se srečni, ko gledamo njegovo velikost. Vidimo visoko goro. Sproži se nam občutek veselja. Ko gledamo gosto poraščen gozd, so srca vesela. To so vse znaki odkrivanja resnice. Čeprav ne vidiš Boga v tem, pa ti znaki kažejo na prisotnost Božanskega.

PRISOTNOST BOGA

Celotni kozmos temelji na treh vrstah aktivnosti, ki jih lahko vsak dan izkusimo. Eden je kreacija, drugi je vzdrževanje kreacije in tretji razpad tega, kar je bilo ustvarjeno. Stvaritev, ohranitev in razpad se dogajajo v vsakodnevnih izkušnjah. Vsak dan smo jim priče. Vse pričajo o obstoju Božanskega, ki je utelešenje Resnice. Brez spoznanja osnovne resnice, se ljudje lovijo v nasprotjih o Bogu. Vendar je težko iskati Boga. Zakaj? Bog je resnica vseh resnic. Prisoten je kot resnica celo v neresnici. On je slabo v slabem in dobro v dobrem. Je odlika v zasluženem in greh v grešnem. V tem smislu tudi Gita razlaga, da je Gospod prisoten kot esenca (RASA) v vseh stvareh. Bog je sladka esenca v sirupu. Ni sirupa brez sladkorja. Torej je bog prisoten v vseh stvareh. On je kot maslo v mleku, dišava v roži, dobro v vsakem predmetu. To je pomen v zapisanem: RASSOVAI SAH (On je bistvo (esenca) vsega).

Bog je prisoten v vsem v vesolju kot sladkor v sirupu. To pa ni vidno z očmi. Mora biti izkušeno.

Kreacija, ohranitev in razkroj se dogajajo po predpisanih zakonih. Vede opisujejo, da je gospodar teh treh aktivnosti Bog, Upanishade pa to potrjujejo. Koran, biblija, veliki SAHEB (Sikhi) – vsi ti spisi opisujejo, kako se lahko prisotnost Boga sklepa iz različnih pokazateljev. Ničesar ni v vesolju, kar ni predmet teh treh procesov. Nihče ne more zanikati te resnice. Filozof ali znanstvenik, inženir ali zdravnik ali kdorkoli drugi mora sprejeti to dejstvo. Gospodar tega procesa se imenuje Bog.

Kaj Bog (GOD) označuje? “G” je “generation” (ali kreacija), “O” je “organization” (vzdrževanje kreacije), “D” je “destruction” – uničenja ali razkroj. Vsi trije vidiki so vidni, če pogledamo katerikoli predmet. Vsi trije procesi se dogajajo po Božanski volji. Celotni kozmos je usmerjen s temi tremi procesi.

PET OVOJEV ČLOVEŠKEGA TELESA

Kako naj kdo realizira to resnico? Vsi impulzi človeka prihajajo iz srca. Ko je srce čisto, vse naše misli, besede in dejanja postanejo sladka. Ko je srce predano pravim namenom, vsa dejanja postanejo pravilna in naše življenje je rešeno. Vse kar je dobrega ali slabega v nas, prihaja iz srca. Dobro in slabo sta redko ločena drug od drugega. Oba sta neločljiva. Sreča ni ločeno stanje, je dopolnitev trpljenju.

Enost Božanskega vse označuje. Človeškost je način, kako realizirati to enost. Spisi so razglasili, da se enak Božanski duh nahaja v vseh bitjih.

Človeško telo je zaprto v pet ovojev ANNAMAYA KOSA (ovoj hrane ali fizični ovoj), PRANAMAYA KOSA (vitalni ovoj), MANOMAYA KOSA (mentalni ovoj), VIJNANAMAYA KOSA (ovoj modrosti) in ANANDAMAYA KOSA (ovoj blaženosti). Med temi petimi ovoji je edino VIJNANAMAYA KOSA (ovoj modrosti) prisoten v človeku in ne v drugih bitjih. Človek bi moral spoznati dragocenost tega daru ovoja modrosti. Ne bi ga smeli zlorabiti. Človek je obdarjen s toliko plemenitimi in vrednimi kvalitetami, da ga ne bi smeli jemati kot nepomembno bitje.

Človek živi življenje brez pomena, ker pozablja vse te številne poteciale in postavlja fizično kot najbolj pomembno.

Fizično (ANNAMAYA KOSA) ni resnično pomembno. Tako dolgo kot življenje bazira le na fizičnem, človek ne more imeti miru.

ZNANOST IN DUHOVNOST

Modrec Narada, ki je bil izurjen v 64 vejah znanja, je trpel zaradi pomanjkanja miru, zato je šel k SANAT KUMARI. Prosil ga je: “Učitelj! Razprši moje neznanje in me nauči poti, da dosežem mir.” Sanat Kumara je rekel: “Narada! Ne obstaja polje znanja, ki ga ne bi ti obvladal. Poznaš vse metode, ki so opisane v Vedah, Upanishadah in drugih Sastrah. Vendar ti vso to znanje ni prineslo sreče. Vso to znanje zadeva pojavni svet, ki je prehoden v značaju. Ne moreš doseči miru, preden ne dobiš znanja Neskončnega.”

Isto resnico razglašajo znanstveniki, ko pravijo, da kjer se znanost konča, se začne duhovnost.

Znanost zanimajo vsi pojavi v naravi. Obdeluje vse, kar potrebuje fizično telo. Brez dvoma je osnovno, da skrbimo za telo. Vendar se telo ne sme obravnavati kot edina resnica. Vsak pa se mora potruditi, z vsem naporom k ohranitvi in ugodju telesa. Vsi dosežki so odvisni od telesa. Celo Božansko se lahko realizira skozi telo. Vendar telo nisi ti. To je le inštrument za realizacijo Boga. Še več, najvišji atmični princip (PARAMATMA) je prisoten v njem.

LJUBEZEN: ČLOVEŠKA BOŽANSKA KVALITETA

Na svetu je potrebno doseči veliko vitalnih stvari. Za vse je osnova ljubezen. Kaj se lahko doseže z ljubeznijo in dobro voljo je pokazal eden od ministrskih predsednikov Združenega kraljestva William Gladstone med kraljevino kraljice Viktorije. Njegov biograf ga je opisal kot plemenitega človeka, ki je opravljal svoje dožnosti z ljubeznijo in požrtvovalnim duhom.

Človek ima veliko svetih kvalitet kot sta ljubezen in požrtvovalnost, vendar jih ne udejanja s celim srcem. Božansko je v vsakem človeku. Brez prepoznanja tega božanskega, človek izgublja svoje življenje v ponavljajočih užitkih. Človek je najbolj vredna kreacija na svetu. Vsem stvarem, kakorkoli dragocenim, da svojo vrednost šele človek. V človeku je najbolj božanska kvaliteta ljubezen. Ljubezen je Bog. Živite v ljubezni. Razvijte ljubezen za vse. Ta ogromen svet kliče po velikosrčni ljubezni. Takrat se bo človeškost izrazila. Težave in težkoče so slučajne v človeškem obstoju. Vendar bodo hitro prešle. Kar je stalno, so vrednote, ki jih slavimo.

KULTURA BHARATIJA – VKORENINJENA V BOŽANSKEM

Vsaka dežela na svetu ima svoje lastne ideale in aspiracije. Vsaka dežela mora prisluhniti svoji DHARMI, svojim tradicionalnim vrednotam. Če dežela ne upošteva svojih idealov, kot narod propade.

Kultura BHARATA je slavna. Preživela je spremembe pettisočletne zgodovine. Veliko drevo Banyan je preživelo zaradi dejstva, da gredo njegove korenine globoko v zemljo, da ga ohranijo. V številnih deželah je njihova starodavna kultura izginila že daleč nazaj. Le kultura BHARATYJA je preživela od oddaljene preteklosti do sedaj. Kaj je razlog? Božanske korenine kulture so se zlile z zemljino skorjo in se trdno razvile. Božansko vzdržuje kulturo.

Kultura BHARATA pa se ne sme jemati le kot katalog idealov. Je trajen vir inspiracije in primer. Ostala je nespremenjena kljub drugim spremembam. Nespemenljivo sporočilo te kulture ni pravilno dojeto.

Klub izrednemu napredku v znanosti, se mir izmika razvitim deželam. Kakšna sreča je lahko, če ni miru? Churchill je nekoč povedal, da je človek dosegel mnogo zmag, ni pa premegal svojih čustev. PRAHLADA je prenesel isto lekcijo svojemu očetu. Če človek nima nadzora nad svojim umom, kakšen je smisel vseh drugih osvojitev?

Kontrola uma je prvi rekvizit. Lahko je dosežena le s sleditvijo duhovne poti in ne s katerimkoli drugim načinom.

BOG JE EDINI GURU

Kaj je pomen GURU PURNIME, ki jo danes praznujemo? Ljudje jemljejo ljudi, ki imajo znanje, kot učitelja. Vendar jih je večina le učiteljev, ne pa pravih učiteljev (GURU). Obstaja le en guru in to je Bog.

Ljudje, ki se opisujejo kot “guruji”, zbirajo na ta dan prispevke svojih učencev. Zlog “Gu” označuje nekoga, ki presega vse lastnosti. “Ru”označuje nekoga, ki nima oblike. Samo Bog je lahko nad lastnostmi in oblikami. V drugem smislu, termin “Guru” pomeni nekoga, ki razprši nevednost. Večina tako imenovanih “gurujev” je vpletena v posvetne aktivnosti. V Kali dobi je celo duhovnost postala vrsta posla!

Ljudje bi morali razumeti razliko med posvetno ljubeznijo in duhovno ljubeznijo. Posvetna ljubezen temelji na želji posedovanja, dobivanja. Božanska ljubezen hlepi po dajanju. Ljubezen Boga kar naprej daje. To je resničen znak božanskega. To je znak čistosti. Duhovnost je nasprotna načinom sveta. Vendar pa se ne da vedno izogniti posvetnim aktivnostim. Vendar, če karkoli storimo kot dejanje za veselje Boga, se to posveti. Karkoli dosežeš, jemlji kot dar Boga. Potem boš realiziral svojo resnično človeškost.

Resnična človeškost je sestavljena iz združitve, skupnosti dobrega vedenja, dobrih misli in dobrega govorenja. Nikoli se ne loči od resnice. Pusti ljubezni naj svobodno leti iz tvojega srca.

VLOGA UMA V ZDRAVJU IN BOLEZNI

Na nedavnem srečanju v Bangaloreju, je devoti rekel: “Stalno se kopam v reki življenja, ki teče skozi Bangalore.” Vendar, kje lahko najdemo to reko življenja v Bangaloreju.? Poudaril je, da misli, da je kanalizacijska voda v mestu reka, ki daje življenje. Vedno teče in ni nikoli posušena. Ni čudno, da so ljudje, ki se kopajo v takšnih “rekah življenja” polni bolezni.

Kaj so vzroki bolezni, ki danes napadajo ljudi? Nečist zrak, onesnažena voda, predelana hrana... Pa to še ni vse. Celo misli so onesnažene. Te mentalne težave so vzrok za degradacijo človeka. Večina bolezni je povzročenih z napakami uma. 90% bolezni je psiholoških. Neprestano razmišljanje o zdravju, je tudi vzrok mnogim boleznim Kardiolog, ki je stalno raziskoval bolnike srca, je bil zaskrbljen za lastno srce. Nenadoma je umrl zaradi srčnega infarkta. Drugi zaradi gastritisa, ker ga je skrbelo za njegovo lastno prebavo.

Um ima torej pomembno vlogo pri zdravju ali bolezni. Zato so modreci razglasili: “Um je vzrok človekovi ujetosti ali osvoboditvi.” Ko je um usmerjen k svetim stvarem, vse v človekovem življenju postane sveto. V takšnem stanju postane vse, kar misliš, vidiš ali slišiš čisto in sveto. Srce je kot ključavnica, um pa njegov ključ. Obrni ključ proti Bogu in razvij ločitev. Obrni um proti svetu in dobiš navezanost. Naši umi ne bi smeli biti obsedeni z vsakodnevnimi skrbmi. Glej vse na svetu kot božansko.

RESNIČNA ŽELJA PO BOGU

Nekoč je Vivekananda šel k učitelju Ramakrišni Paramahamsi in ga vprašal: “Ali si videl Boga?” “Da,” je rekel Ramakrišna. “V kateri obliki?” je vprašal Vivekananda. Ramakrišna je odgovoril: “Vidim ga, kot vidim tebe.” “Zakaj ga potem jaz nisem sposoben videti?” Ramakrišna je razložil, če bi si želel videti Boga tako močno, kot si je želel številne druge stvari, bi lahko Boga tudi izkusil. Ramakrišna je rekel, da ljudje točijo solze za odnose, bogastvo in številne druge stvari, koliko pa jih toči solze za Boga? Svetoval je Vivekanandi, naj si želi Boga z vsem srcem in dušo. Bog je potem primoran, da se mu prikaže.

Če želimo izkusiti božansko, moramo sebe predati Božanskemu. Ljudje gredo skozi različne težave zaradi bogastva, odnosov, položaja in moči. Če bi podarili samo majhen delček tega časa mislim na Boga, bi izkusili osvoboditev od strahu pred smrtjo. Če misliš na svet, kako lahko dobiš mir in blaženost?

Osredotoči se na ljubezen Boga. Čeprav se morajo mati, oče in učitelj oboževati kot božanska bitja, niso Bog. Boga se mora oboževati kot mater, očeta, učitelja, sorodnika in prijatelja. Oče, mati in učitelj bivajo v njihovih spoštljivih domovih. Ampak Bog biva v tvojem srcu. Ljubi Gospoda, ki prbiva v tvojem srcu. Vsi drugi predmeti ljubezni niso stalni. Kaj ti pomaga vsa izobrazba, če se nisi naučil oboževati Boga?

Kaj pomeni oboževanje Boga? Delovanja skozi meditacijo, japo in pokoro so vsa okužena s sebičnostjo. Resnično oboževanje Boga išče povezavo z Bogom v uresničenju lastne božanskosti. Z vsakim dihom človek razglaša, da sta on in božansko eno v mantri “SO – HAM”, skozi vdih in izdih.

Človek mora spoznati, da telo postane svetišče (Kshetra) zaradi bivajočega Boga (Kshetrajna). Zavedanje, da je Bog bivajoč v njem, bo človeka osvobodilo vseh slabih lastnosti.

Egoizem je človekov najhujši sovražnik. Posesivnost je še ena slaba lastnost. Obe morata biti izgnani, ker sta korenini vseh ostalih slabih lastnosti. Ko sta ti dve lastnosti odstranjeni, človek postane božanski.

BOG IŠČE LE LJUBEZEN

Z razvijanjem ljubezni, človek vidi božansko v vseh bitjih. Podobno je nošenju barvnih očal. Če vidiš svet skozi očala ljubezni, boš videl ljubezen povsod. Očala in vid morajo biti v harmoniji. Samo skozi oko ljubezni lahko uporabiš očala ljubezni, da bi videl lepoto sveta.

Ni večje duhovne poti kot je pot ljubezni. Skozi ljubezen se razvijajo plemenite kvalitete kot prijaznost, sočutje in naklonjenost.

UTELEŠENJA LJUBEZNI!

Delate različne duhovne vaje (Sadhane). Bog ne išče vaših Sadhan. Niti ne išče vašega oboževanja. On išče le vašo ljubezen.

OBOŽEVALEC IN SLUGA BOGA

Pred kratkim je K. R. Prasad, član SATHYA SAI CENTRAL TRUSTA, prišel k meni. Med najinim razgovorom me je vprašal: “Kakšna je razlika med BHAKTO (oboževalcem) in DASO (Gospodovim slugo)?” Povedal sem mu: “Dasa je tisti, ki si želi služiti gospodu in zato uporablja telo. Bhakta je tisti, ki vedno misli na Boga, kjerkoli že je. Oboževalec je tisti, ki vedno in v vseh časih razmišlja o Bogu (“SARVADA SARVAKAALESHU SARVATRA HARI CHINTAM”). Dasa vedno razmišlja o služenju Bogu.

SANKARACHARYA IN PADHAPADA

Sankaracharya je imel pet sledilcev. Eden je bil čistega srca. Ostali so zavzeto preučevali SATRE, UPANISHADE in druge svete tekste. Učili so se tudi logiko in slovnico. Nekega dne je Sankaracharya učil sledilce principe logike. Eden od njih je bil zelo zavzet za služenje učitelju; zase je menil, da je gurujev Dasa. Zadolžen je bil s tem, da je zbiral učiteljeva oblačila po jutranjem umivanju, jih nesel h Gangi, jih opral, posušil in jih prinesel nazaj v ašram. Bil je popolnoma predan služenju osebnim potrebam guruja. Čistil je gurujeva oblačila in medtem pel njegovo ime. Nekoč na vrnitvi z drugega brega reke ni opazil, da Ganga poplavlja. Ko je prečkal reko, mu je narasla do vratu. Pogledal je naokrog, vendar se ni bal, da bi ga voda odplavila. Njegova edina skrb je bila, kako prinesti guruju oblačila, celo za ceno lastnega življenja. Dal si je oblačila na glavo in s petjem: “Guruji, guruji...” nadaljeval prebijanje skozi reko. Zaradi njegove močne predanosti guruju, je bil na vsakem koraku kamen v obliki lotusa, na katerega je lahko stopil. Tako si je zaslužil naziv “PADMAPADA”. Sankaracharya ga je poklical in mu prenesel svoje učenje. Povedal mu je: “Služenje učitelju je resnična vrlina. Oboževal si učitelja kot Boga. Guru predstavlja božansko trojnost in je najvišji.”

Zapisi pravijo, da so učitelj Brahma, Vishnu in Maheshwara, kar ne sme biti razumljeno v stvarnem smislu, pač pa tako, da je Bog sam resnični guru. Sankara je učil Padmapado, da se posamezni učitelji ne smejo oboževati kot bogovi. Potem pa je prenesel Padmapadi sveto resnico.

Ostali štirje častilci so Padmapado obravnavali predvsem kot nekoga, ki se pretvarja. Po Sankaracharyinem učenju je Padmapada lahko naenkrat ponovil celotne Vedske spise. Postal je dober poznavalec Vedante, boljši kot mnogo učenjakov.

Nekega dne je Sankaracharya pozval Padmapado in ga vprašal, komu pridiga in kakšno sporočilo jim predaja. Padmapada je takoj začel s petjem himne v slavo Šivi in rekel, da je Šankara njegova inspiracija za vse njegovo učenje in da so vsa njegova predavanja ponujena Šankari. Kdo je Šankara? Šankara je tisti, ki je osvobojen SANKE (dvomov).

Nihče ne bi smel dvomiti v Boga. Tisti, ki dvomi, ne more ničesar doseči. S popolno vero in popolno ljubeznijo lahko dosežete karkoli. Spoznati je treba, da je izpopolnitev glasbi, literaturi in umetnosti čuvana z Božanskjo milostjo. Vse prefinjene umetnosti so Božanski dar. Nič ne more biti vzeto kot dosežek od nekoga. Prejemnik Božanske milosti ne bo ničesar prikrajšan. Ne bo imel nobenih težav in ne bo naredil ničesar narobe, ker se je predal Bogu. Oseba, ki sprejme Boga kot vse kar ima, sama postane eno z Bogom, zato, usmerite svoj um in misli proti Bogu.

Bhagavan je zaključil svoje predavanje z bhajanom: “Bhajana binaa sukha santhi nahi”.

IZ BHAGAVANOVEGA GOVORA NA GURU PURNIMO, 9. Julija 1998 v SAI KULWANTU V PRASANTHI NILAYAMU.