ZDRAVJEZDRAVJE E-KNJIGEZDRAVJE PREHRANAZDRAVJE ODNOSIZDRAVJE VZGOJATERAPIJE ZDRAVJEZDRAVJE DUHOVNOST

 

NEVARNE KEMIKALIJE – razredi nevarnih snovi po ADR (Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga)



 

Vsaka nevarna kemikalija ima eno ali več lastnosti, po katerih se med seboj razlikujejo. Te lastnosti so eksplozivnost, vnetljivost, strupenost, rakotvornost, radioaktivnost, kužnost, jedkost, itd.. Veliko teh kemikalij je zdravju škodljivih, lahko pa so tudi gorljive, oksidirajoče, lahko sprožajo polimerizacijo drugih snovi, razvijajo ob stiku z vodo strupene pline in drugo.


 

Glede na navedene lastnosti uvršča sporazum o prevozu nevarnih kemikalij le-te v devet nevarnostnih razredov, od katerih imajo nekateri še podskupine.

1

V prvem razredu so eksplozivne snovi, ki so izredno občutljive in prav zato še posebej nevarne. Eksplozije lahko povzročajo ogromno škodo in mnogokrat terjajo človeške žrtve.

2

V drugem razredu so plini, ki se v industriji uporabljajo za različne namene. Lahko jih uporabljamo kot goriva, pospeševalce gorenja, hladila, predvsem pa kot surovine za nadaljnjo predelavo.

3

Najpomembnejša skupina nevarnih kemikalij so vnetljive tekočine iz tretjega razreda, kamor sodijo vsa tekoča goriva, maziva in množica surovin za organsko kemično industrijo. Vnetljivost in hitra gorljivost ogroža okolico. Nevarno pa so lahko tudi za površinske in podzemne vode.

4

Naslednja skupina so vnetljive trdne snovi, kamor sodijo tudi nekatera znana kuriva, kot so les, premog, oglje in koks. V splošnem so manj nevarne kot vnetljive tekočine, vendar prav v zadnjem času je veliko pozornosti namenjene izpustu škodljivih delcev v zraku.

5

Oksidirajoče snovi je skupina snovi, katerih značilnost je, da ne gorijo, ampak z oddajanjem kisika oskrbujejo druge snovi, s tem omogočajo njihovo gorenje in stem povečujejo nevarnost požara.

 

svetovalka za nevarne kemikalije

6

Šesta skupina nevarnih kemikalij so strupene snovi, kamor sodijo tudi jedke kemikalije, kjer je največ kislin in baz, ki na koži povzročajo razjede in rane, ki se težko celijo. Strupi so lahko rastlinski, živalski, mineralni ali umetni.

7

Sedma skupina so radioaktivne snovi, ki se uporabljajo predvsem kot gorivo v jedrskih reaktorjih. Radioaktivne snovi oddajajo sevanje, ki ga s čutili ne zaznamo, vendar lahko nepopravljivo poškodujejo celice živih bitij, povzročajo genetske spremembe, če je pa doza sevanja velika, pa tudi smrt.

8

Predzadnja skupina so jedke snovi, kamor prištevamo predvsem kisline, baze in nekatere soli. Pomembno je, da proizvajalci, pa tudi uporabniki teh snovi poznajo njihove lastnosti in predvidijo ukrepe za primer nesreče.

9

V zadnji skupini so različne nevarne snovi, npr. raztaljene kovine ali naprave, ki ustvarjajo močna magnetna ali elektromagnetna polja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KAJ SO ALGE?

Alge so avtotrofne steljčnice. So preprosti rastlinski organizmi. Večina jih živi v morju in v celinskih vodah. Najdemo jih tudi na kopnem - v jamah, na snegu in ledu, na lubju dreves, na skalah. Alg je približno 20.000 vrst. Vsebujejo klorofil. Mnoge so zato zelene. Veliko alg pa ima še druga barvila, ki skupaj s  klorofilom določajo barvo. Tako poznamo zelene, rjave in rdeče alge.

 Nekatere alge sestavlja ene same celica in so premajhne, da bi jih videli s prostim očesom. Druge tipe alg pa sestavlja večje število celic. Večina enoceličnih alg živi v morju, so del planktona. Velikim skupinam mikroskopskih alg, ki živijo skupaj, pravimo kolonije. 

 Alge nimajo ne listov, ne korenin. Vse snovi, ki jih potrebujejo, vsrkajo iz vode. S procesom fotosinteze pridelajo lastno hrano.