Rutin
Rutin (član bioflavonoidov*) se lahko učinkovito uporablja pri zdravljenju krhkosti kapilar (tudi v očeh) in mehanske občutljivosti kože, ki je tipična pri mnogih pacientih z zvišanim krvnim pritiskom. Uporabljajo ga tudi pri zdravljenju krvavečih dlesni. Rutin je močan antioksidant in ima sposobnost ukleščiti kovinske ione, kot je železo in tako zmanjšuje Fentonsko reakcijo (proizvodnja škodljivih kisikovih radikalov). Če se rutin vnese v telo skupaj z vitaminom C, se absorbcija vitamina poveča. Rutin ojača kapilare in s tem pomaga ljudem, ki se hitro ranijo in krvavijo. Raziskave so pokazale, da rutin preprečuje razvoj določene bolezni ven, ki lahko vodi v kronične bolezni ven na nogah (krčne žile). Poizkusi so pokazali, da ima preventivne in zdravstvene učinke. Določeni pokazatelji kažejo na to, da rutin zavira razvoj rakavih in predrakavih stanj.Rutin pomaga pri zniževanju LDL holesterola. Rutin ima protivnetni učinek.
Life Plus proizvodi, ki vsebujejo največ rutina:
*Poglejmo nazaj: leta 1928 je Albert Szent-Gyorgyi izoliral vitamin C, ki je pomagal sicer preprečevati skorbut, toda razultati niso bili zadovoljivi. Kasneje je izoliral še bioflavonoide, ki jih je poimenoval vitamin P. To dvoje je zmešal skupaj in zmes poimenoval »citrin« - ta je bila zanesljivejša, vendar še vedno ne dovolj učinkovita. Nato je leta 1947 profesor dr. Jack Masquelier, ki je deloval na univerzi v Bordeaux-u, izoliral prve proantocianidine ali OPC-je. To odkritje je prineslo luč na brezbarvne OPC-je, ki so bolje obvarovale ožilje kt citrin Szent-Gyorgyi-ja. Oligomerni proantocianidini (OPC) so bili drugačni kot bioflavonoidi, ki so bili predhodno izolirani. V letih 1948 in 1951 je dr. Masquelier registriral svoje prve patente. V kasnejših patentih je opisal metode, kako pridobiti OPC-je iz grozdnih semen, najpomembneje pa je, da je njegov patent U.S. št. 4.698.360 (1987) dodelil izvršne pravice za uporabo OPC-jev kot antioksidantov »za zaščito telesa pred škodljivimi posledicami prostih radikalov«. OPC-ji so kemično klasificirani kot flavonoli in so prisotni v rdečem vinu, listih, sadju, jagodičevju, oreščkih, fižolu ter v hmelju. Najboljši možni komercialni vir pa so semena grozdja ter lubje francoskega bora. Tehnično gledano OPC-ji niso bioflavonoidi, ampak so flavonoli, medtem ko so bioflavonoidi flavonoidi. Čeprav je kemična sestava njihovih osnovnih molekul enaka, obstajajo med flavonoli in flavonoidi razlike. OPC-ji so brezbarvni, bioflavonoidi pa so rumeni. OPC-ji so topni v vodi, bioflavonoidi pa so relativno netopne snovi.