ŠTUDIJSKI KROŽEK IN JAZ

Satsang

Resnični satsang je doživetje enosti. Satsang pomeni dobesedno “dobra družba”; prijateljsko srečanje slednikov Sathya Sai Babe; družba dobrih in pobožnih ljudi; bratsko sodelovanje; družba Boga.

Satsang (dobra družba) ne pomeni druženja z dobrimi ljudmi, sledniki ali duhovnimi iskalci. 'Sath' je to, kar je nespremenljivo v vseh treh časovnih obdobjih. To je atmično načelo. Ko se 'sath' (bit) in 'čit' (zavest) združita, nastane 'ananda' (blaženost). Prava oblika atme je bit – zavest – blaženost. Temu pravijo tudi transcendentalna resnica. Zato je resnični satsang nenehno bivanje v Božji družbi.

Resnični satsang je uskladitev misli, besed in dejanj. Satsang pomeni izkušnjo enotnosti. Svoja dejanja moramo predati Bogu. Delovanje je naša dolžnost, sad delovanja ni naša skrb. Kar koli že počnemo, naj bo to Bogu všečno.

Beseda satsang izhaja iz SAT – čisto, božansko bivanje, SANGA – skupaj, iščemo družbo Boga, duhovna vadba. Ko so misli pri Bogu, bodo tudi besede pri njem, to pa je takrat, ko vidimo dobro, slišimo dobro, mislimo dobro in govorimo dobro.

Študijski krožek

Študijski krožek je ena izmed oblik satsanga, oziroma dobre družbe. To je priložnost, da nekaj časa preživimo z ljudmi, ki se zanimajo za duhovno vadbo, smisel življenja in človeške vrednote o katerih govori Sathya Sai Baba.

Babovo učenje se dotika človeške osebnosti in 5 vrednot. Odgovoriti pa mora tudi na vprašanja, kdo sem jaz, kaj je moj cilj in zakaj sem tukaj. Da bi poglobili razumevanje vprašanja kdo sem jaz, potrebujemo primerno znanje, oziroma, pravo znanje. Na študijskem krožku skupina ljudi organizirano išče odgovore na ta vprašanja.

Princip po katerem sodelujemo na krožku je: poslušanje, premislek in udejanjanje. Izziv za študijsko skupino se glasi: Kako udejanjiti božansko teorijo? Kako živeti božansko učenje? Odgovore iščemo skupaj, zato je zelo pomembno, da vsak pove svoje mnenje.

Kaj se lahko naučimo iz študijskih krožkov? Sodelojoči morajo imeti željo, da izvejo in, da zrastejo. To pomeni, da vstopijo v proces učenja v katerem želijo spremeniti sebe, ne pa drugih. Transformiramo naš značaj, opustimo stare slabe in se naučimo novih dobrih navad. Študijski krožek je orodje za transformacijo skozi samoizobraževanje. Nihče ne more tega storiti namesto nas.

Namen študijskega krožka je predvsem ta, da se hitreje učimo in v krajšem času spoznamo več vidikov Sai Babovega učenja. Namen je tudi to, da nam mnenja prisotnih pomagajo priti do še boljšega razumevanja. Čeprav je resnica samo ena, ima vsakdo svoje prepričanje, zato lahko isti nauk vsakdo razume po svoje.

Krožek v Sai centru je raziskovanje različnih mnenj. Smo le pozorni poslušalci, saj nas krožek seznanja s Sai Babovim učenjem. Primerjamo povedano s svojim stališčem; to stališče dopolnimo, spremenimo ali pa potrdimo. Predvsem ne sodimo osebe, ki ima besedo. Opazujmo se in bodimo čimbolj nevtralni, a pozorni na to, kar se dogaja v nas. Študijski krožek je tehnika, s pomočjo katere se učimo govoriti jedrnato, nedvoumno in poudarjati to, kar je zares pomembno, saj nas k temu prisili časovna omejitev.

"Preden spregovoriš, pomisli če je to zares potrebno,če so tvoje besede resnične, prijazne, če ne bodo nikogar prizadele in če bodo prispevale k resnici."

Vprašanje:"Kako naj bi potekali krožki?"

Svami: "Ne gre samo za branje literature. Krožek pomeni, da je potrebno vzeti eno temo, poglavje ali samo eno podrobnost, o kateri govorite (o pomenu povedanega, o smislu). To je kot sestanek za okroglo mizo. Vsak posameznik pove svoje mnenje, na koncu pa ima vsakdo korist od povedanega. Če samo berete, je še zmeraj prisoten dvom. Toda, če vsakdo pove svoje stališče, bo dvom dobil svoj odgovor. Ko prisotni govorijo o določeni temi, opažajo različne vidike (različna gledanja). To je kot diamant, ki ima veliko brušenih ploskev, vendar je le tista na vrhu glavna in ravna. S te ploskve (strani, stališča) je moč videti vse. Naloga krožka je, da odkrije najvišjo točko. Lahko uporabljate Svamijeve govore ali druge spise. Izberite temo. Naj o izbrani temi vsakdo razmišlja in govori, saj tako pridete do skrajne točke, na kateri dvom izgine. Če bere samo ena oseba, obstaja samo eno stališče. Vsa nerazumevanja, različna stališča je treba kasneje povedati, saj bodo udeleženci le tako lahko dobili zaupanje. V to ne dvomite. Če bere vsakdo zase, lahko to traja leto ali dve, nato pa bo postal celo alergičen na branje. Centri morajo imeti takšne krožke, saj tako ne bo nihče opazil, kako hitro je čas minil. Vsi bodo pazljivo poslušali in mnogi bodo povedali svoja zanimiva stališča in doživetja. Uporabite lahko Biblijo, Kuran, Gito ali Svamijeve knjige. Ti krožki so zelo zaželeni. Gre za kroženje. Priložnost mora dobiti vsakdo."

Vprašanje: Svami, zakaj moram sodelovati pri študijskih krožkih, če sem vse potrebno že izvedel iz knjig?

Svami: Ni potrebno, da je cilj študijskega krožka ravno znanje o tem, kar pravi nek avtor ali uči nek svetnik. Ni cilj informacija, temveč transformacija. Ni cilj inštrukcija, temveč konstrukcija.

Anil Kumar:“Svami, res je žalostno, da v našem našinu življenja ni očitnih sprememb, čeprav smo tukaj in že leta poslušamo tvoje božanske govore. Ne vemo vzroka za to. Pokaži nam pot.”

Sathya Sai Baba: “Edini vzrok je pomanjkljivo udejanjanje. Če zmanjka elektrike in je povsod temno, ali je moč razpršiti temo zgolj z izgovarjanjem besede “luč”, ob tem pa luši ne prižgemo? Lakote stradajočega ni moč potešiti zgolj z branjem jedilnika, na katerem so najokusnejše jedi. Stradajoši mora zaužiti nekaj jedi, da bi potešil svojo lakoto, kajne? Ali je bolnega moč ozdraviti zgolj s poslušanjem formul in sestavin zdravila, pri tem pa ne zaužije samega zdravila? Ali je trpljenje reveža moč ublažiti z znanjem o ekonomiji in knjigovodstvu? Ali si osvoboditev lahko pridobite z branjem knjig, brez udejanjanja kateregakoli navodila, ki ste ga našli v njih? Namesto, da nekaj govorite in tega ne udejanjate, raje udejanjajte in ne govorite nišesar. Vedno znova vam pravim, da bodo leta poslušanja govorov imela malo učinka, če ne boste pričeli udejanjati tega, kar govorite. Poglejmo naslednji primer. Recimo, da imate s seboj škatlico polno vžigalic in želite prižgati svetilko. Če hočete prižgati vžigalico, morate odpreti škatlico, vzeti vžigalico in jo povleči ob strani škatlice. Kaj pomeni, če vžigalice ne morete prižgati, čeprav ste jo znova in znova potegnili ob škatlico? Nato odkrijete vzrok - škatlica je mokra. Vžigalice ne morete prižgati, če jo potegnete ob rob škatlice. Kaj storiti? Škatlico morate nekaj časa sušiti na soncu. Podobno ste tudi sami potopljeni v vodo posvetnih želja in navezanosti. Zato ne morete prižgati svetilke modrosti. Svoj um, z vsemi njegovimi neskončnimi željami in mislimi o posvetnem udobju, posušite na sončni svetlobi odrekanja. Le takrat boste lahko prižgali svetilko modrosti. Če bistva enega samega govora ne prenesete v svoje vsakdanje življenje, ne boste mogli doseši pričakovanih rezultatov, čeprav tukaj dolgo časa poslušate številne govore. "

Kadar pripravljamo temo za študijski krožek, moramo vedeti, da smo prav mi tisti, ki se bomo največ naučili, saj se je za učinkovit krožek potrebno pripraviti: premisliti, prebrati in meditirati. Iz Babovega učenja bomo izbrali nekaj navdihujočega, nekaj, kar bo zanimivo in pomembno za celo študijsko skupino. Prav zato, ker ima tisti, ki pripravlja največ koristi, je zaželeno, da vsi prisotni na četrtkovih srečanjih redno (vsaj enkrat na leto) pripravijo študijski krožek.

Namen vsake duhovne vadbe, tudi študijskega krožka je doživeti in živeti resnični satsang in to je uskladitev misli, besed in dejanj, je doživetje enosti.

Vprašanje:

1)      Kakšno vrednost ima to besedilo zame?

2)      Kako bo udejanjanje (tega, kar smo slišali) spremenilo posameznika, skupino in družbo?