POMEN VELIKE NOČI

Velika noč (angl. Easter) je čas pomladnih festivalov. V krščanskih deželah je velika noč religiozni praznik vstajenja Jezusa, božjega sina. Vendar pa ima praznovanje velike noči veliko običajev in legend, ki imajo izvor v poganski tradiciji in nimajo povezav s krščanstvom.

Učenjaki so v 8. stoletju v Angliji verjeli, da je ime (Easter) prišlo iz skandinavskega »Ostra« in tevtonskega »Ostern« ali »Eastre«, v obeh primerih boginje pomladi in plodnosti, katerih festivali so se odvijali na pomladno enakonočje. Tradicija povezana s temi festivali se je ohranila v velikonočnem zajčku, simbolu plodnosti, in v barvanih jajčkih, ki so bile v začetku barvane v svetlih barvah, ki so predstavljale sončno svetlobo pomladi in so jih uporabljali za velikonočna tekmovanja s potiskanjem jajc ali pa so se z njimi obdarovali.

Tradicijo so poznali po vsej Evropi in celo v Egiptu, danes pa ima velika noč malce drugačno tradicijo.

Velika noč se praznuje na zahodu kot cerkveni praznik krščanske Cerkve na prvo nedeljo po polni luni, ki sovpada ali sledi pomladnemu enakonočju. Tako je postala velika noč »premični« praznik, ki ga lahko praznujemo med 22. marcem in 25. aprilom vsako leto.

Velika noč je zaključek postnega časa, ki traja 46 dni z začetkom na pepelnično sredo in zaključkom z veliko nedeljo. Postni čas pravzaprav zajema 40 dni, saj šest nedelj v tem času pravzaprav ne spada v postni čas. Nedelje so posvečene spominjanju na Veliko nedeljo in so zato izločene iz postnega časa. Postni čas je priprava za največje cerkveno praznovanje v letu.

Sveti teden se začne s cvetno nedeljo, ki je dobila ime po zmagoslavnem Jezusovem prihodu v Jeruzalem, ko so množice sipale pred njegova stopala cvetje, palmove liste in oljčne vejice. Velike četrtek je spomin na zadnjo večerjo, ki jo je Jezus imel s svojimi učenci večer pred križanjem. Petek je obletnica križanja, dan, ko je bil Jezus križan in je umrl na križu. Sveti teden in postni čas se končata na velikonočno nedeljo, to je na dan Kristusovega vstajenja.

Na dan velike noči je Jezus po verovanju kristjanov, ko je že tri dni ležal v grobu, vstal od mrtvih in nekateri so ga tisti dan videli. Njegovo javno delovanje je trajalo tri leta. V tem času je učil in ozdravljal ljudi po različnih krajih Judeje in Galileje, ki so bili takrat pod rimsko upravo. Predvsem so njegovi čudeži pritegnili velike množice ljudi. V Kani Galilejski je kot prvi čudež napravil iz vode vino. Ozdravljal je najtežje bolezni in oživljal mrtve (neka deklica in Lazar). Za kristjane pa je še posebej pomembno njegovo učenje. Učil je predvsem, da moramo vse ljubiti, kar je njegova največja zapoved. Jezusovo učenje je zapisano v evangelijih, ki so jih zapisali ljudje takratnega časa.

Nekaj misli iz Jezusovega učenja:

Če verujete v mene, boste spoznali resnico in resnica vas bo osvobodila.

Vsak, kdor greši,, je suženj greha.

Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta.

Resnično, resnično povem vam: kdor se drži moje besede, nikoli ne bo videl smrti.

Če boste ljubili drug drugega, bodo vsi spoznali, da ste moji učenci.

Prosite in boste dobili, trkajte in se vam bo odprlo, iščite in boste našli.

Zgodba velikonočne skrivnosti:

Na nedeljo, teden dni pred veliko nočjo, imenovano cvetna nedelja, je Jezus v svojem 33. letu življenja prišel v Jeruzalem. Spremljala ga je navdušena množica ljudi, ki je pred njim posipala cesto s cvetjem. Vendar pa Jezusa niso marali takratni judovski duhovniki. Najbolj so mu zamerili, ker je Jezus pred duhovniki potrdil, da je on Kristus, božji sin. Prijeli so ga in odvedli k takratnemu rimskemu poveljniku Pilatu ter zahtevali njegovo smrt. Tudi ogromna množica ljudi, ki ga je še pred nekaj dnevi tako slavnostno spremljala ob prihodu v Jeruzalem, je sedaj zahtevala njegovo smrt na križu. Dogodki so se odvijali z bliskovito naglico. Jezus je bil prijet v noči s četrtka na petek. V petek dopoldne je bil že obsojen in po strašnem križevem potu tudi križan. Na križu je izdihnil ob treh popoldne. Zvečer istega dne je bil položen v kamniti grob in tretji dan, to je v nedeljo, je bil njegov grob prazen. Še istega dne se je Jezus prikazal nekaterim svojim učencem. Še mnogo drugih dogodkov, ki so se potem zvrstili, je kristjane prepričalo, da je Jezus vstal od mrtvih in da še vedno živi med nami. Zato se velika noč praznuje kot dan vstajenja in kot dan velikega upanja v večno življenje.

Zakaj je moral Jezus umreti tako grozovite smrti na križu? Jezus je umrl kot predstavnik vsega človeštva in je zato sprejel nase strahoto smrti vsega človeštva vseh časov od Adama in Eve dalje, ki sta grešila zato, ker sta hotela biti neodvisna, svobodna, pa sta doživela zapuščenost od Boga. Kristus je nase sprejel zapuščenost, ki jo prinašajo grehi, saj je zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mr 15, 34 sl.) Zadnje Jezusove besede so bile: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« (lk 23, 46)

Misterij Jezusove smrti na križu predstavlja celotni splet dogodkov od njegove umaknitve v puščavo (40-dnevni post), zadnje večerje z apostoli v četrtek, smrti na križu v petek in vstajenja v nedeljo. Jezus je šel prostovoljno v smrt na križu. Bil je pokoren volji nebeškega Očeta, ki je od vekomaj sklenil, da bo svet odrešil njegov učlovečeni sin. Kristusova pokorščina je izvirala iz ljubezni do nas, saj Jezus, kot dobri pastir, pravi: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje.« (Jan 15, 13)

Kaj je prineslo Kristusovo odrešenje?

1. Zmaga nad grehom – gre za odpravo zapuščenosti od Boga, ki je v vsakem grehu, gre za spravo in ponovno ravnovesje z Bogom in z bližjimi, saj brez ljubezni do ljudi tudi ni ljubezni do Boga. Jezus je s svojo smrtjo odrešil nas, grešnike, saj kot pravi »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni«. (Mr 9, 13)

2. Zmaga nad smrtjo – Jezus je s svojim vstajenjem iz groba premagal smrt in pokazal na božjo naravo človeka. S tem je smrt izgubila svojo ostrino, dokončno pa bo smrt premagana ob drugem Kristusovem prihodu.

3. Zmaga nad hudobnim duhom in uveljavitev moči ljubezni (priklenjen na križu je rekel enemu od razbojnikov, ki ga je prosil »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo«. In odgovoril mu je: »Resnično ti povem: še danes boš z menoj v raju«. (Luka, 42-43)

Jezus je v nedeljo vstal in kamniti grob je ostal prazen. Prazen grob je postal zgovorno znamenje. Bog je deloval v Jezusu. Ni ga pustil strohneti, obudil ga je v novo, večno neuničljivo življenje. Človek s telesom in dušo je zaživel novo božansko življenje, ki presega človeško opisovanje. S tem je pojmovanje sveta, kakršnega smo poznali, preseženo. Nekaj novega je stopilo v našo človeško stvarnost. Življenje je premagalo smrt. Zato ni nič v našem življenju nesmiselnega. Niti trenutki dela, niti spanja. Nič ni izgubljenega. Vse ima svoj smisel, ker se naše življenje ne konča s smrtjo, ampak dokončno izpolni v večnem življenju. Tam bomo tudi razumeli dokončni smisel svojega življenjskega potovanja.

Vprašanje: V čem je za tebe pomen velike noči?