|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sai skupina se ponovno srečuje v Mariboru na Koroški 99 (Duhovno središče Šambala) vsak torek od 18.30 do 20. ure. Prisrčno vabljeni - vstop prost.
BABOVO SPOROČILO SLEDNIKU
* * *
Vprašanje: Svami, ali lahko poveš, kako bi se morali obnašati? Kakšne lastnosti bi morali imeti? Kaj je tisto, kar bi morali razumeti? Kako bi morali delovati, da bi bili deležni Tvoje milosti in Tvoje prisotnosti? Prosim, povej tisto, kar je najbolj pomembno in najbolj bistveno.
Sai: ...Podajam ti izbrane dragulje, pravila delovanja, ki so zelo pomembna. Naj postanejo del tebe. Izkusi jih. Udejanjaj jih in iz njih črpaj radost. Naj postanejo tvoj nakit. Pozorno poslušaj:
1. Ljubezen bi moral ceniti kot življenjski dih.
2. Verjemi, da je ta ista ljubezen, ki je enako prisotna v vseh bitjih, najvišja duša (paramatma).
3. Najvišja duša je prisotna v vsakem bitju v obliki ljubezni.
4. Bolj kot vse ostale oblike ljubezni bi moral človek gojiti ljubezen do Boga.
5. Takšna oblika ljubezni, se imenuje predanost (bakti). Doseči takšno obliko predanosti je najpomembnejša človekova preizkušnja.
6. Kdor išče blaženost, ki izvira z atme, se ne bi smel vdajati posvetnim užitkom.
7. Resnica naj bo tvoj življenjski dih, tisto, kar podarja življenje!
8. Tako kot je telo, ki ne diha več, brez vrednosti in prične razpadati ter zaudarjati že po nekaj minutah, tudi življenje brez resnice nima nobene vrednosti in postane smrdljivo bojišče sporov in trpljenja.
9. Verjemi, da ne obstaja nič večjega, nič dragocenejšega, slajšega in trajnejšega od resnice.
10. Resnica je Bog, ki ščiti vse. Ni mogočnejšega zaščitnika od resnice.
11. Bog, ki je utelešenje resnice, svoj daršan daje tistim, ki govorijo resnico in imajo ljubeče srce.
12. Do vseh bodi prijazen in požrtvovalen.
13. Obvladati moraš svoje čute, imeti umirjen značaj in biti nenavezan.
14. Vedno bodi pozoren na štiri grehe, ki jih lahko zagrešiš z besedami:
a. širjenje neresnice
b. maščevalno govorjenje
c. opravljanje
d. prekomerno govorjenje
Obvladaj ta nagnjenja!
15. Skušaj preprečiti pet grehov, ki jih lahko zagrešiš s telesom:
a. ubijanje
b. prešuštvo
c. kraja
d. uživanje alkoholnih pijač
e. uživanje mesa
K vzvišenemu načinu življenja zelo pripomore, če se tem grehom po svojih najboljših močeh izogneš.
16. Bodi vedno pozoren. Niti za trenutek ne smeš zaradi nepozornosti podleči osmim grehom, h katerim se nagiba tvoj um:
a. poželenje
b. žgoča jeza
c. pohlep
d. navezanost
e. nestrpnost
f. sovraštvo
g. egoizem
h. ponos
Osnovna človekova dolžnost je, da se temu izogne, kolikor je le mogoče.
17. Človekov um drvi z neizmerno hitrostjo, pri tem pa se nagiba k napačnemu delovanju. Da bi um umiril, moraš ponavljati Božje ime oziroma opravljati dobra dela. Kdor deluje na ta način, bo vsekakor deležen Božje milosti.
18. Osvoboditi se moraš zlih nagnjenj, kot sta zavist in maščevalnost. Bodi srečen, če so drugi srečni. Bodi sočuten do nesrečnih in jim želi blaginjo. Na ta način neguješ ljubezen do Boga.
19. Potrpežljivost je največja moč, ki jo človek potrebuje.
20. Tisti, ki si želijo srečno živeti, morajo vedno delati samo dobro.
21. Jezo najlažje obvladaš z ljubeznijo, navezanost z razumevanjem, laž z resnico, slabo z dobrim in pohlep z dajanjem.
22. Nikoli se ne odzivaj na besede pokvarjenih ljudi. Izogibaj se takšnim ljudem. Z njimi prekini vse odnose!
23. Išči družbo dobrih ljudi, četudi zato žrtvuješ svojo slavo in življenje. Prosi Boga, naj te blagoslovi s sposobnostjo razlikovanja, da bi ločil dobro od slabega, pri tem pa moraš uporabljati tudi svoj razum.
24. Velike osvajalce, ki so si podredili tuje dežele, častijo kot junake. Toda kot prave junake, ki so osvojili celo vesolje, bi morali častiti tiste, ki so si podredili svoje čute.
25. Ne glede na to, ali so tvoja dela dobra ali slaba, ti bodo njihovi sadovi vedno za petami in nikoli se jih ne boš otresel.
26. Pohlep prinaša samo nesrečo. Najbolje je, če si zadovoljen. Ni večje sreče od zadovoljstva.
27. Vse svoje slabe razvade bi moral izkoreniniti in jih opustiti. Če jim še naprej podlegaš, ti lahko uničijo življenje.
28. Pogumno se sooči z izgubo in nesrečo. Potrudi se najti pot do radosti in blaginje.
29. Ko te prežame jeza, se umakni v tišino ali ponavljaj Božje ime. Ne premlevaj stvari, ki bi lahko jezo še podžgale. To lahko povzroči neznansko škodo.
30. Od tega trenutka naprej se izogibaj vsem slabim razvadam. Ne zavlačuj in ne odlašaj. Slabe razvade ti ne bodo prinesle radosti.
31. Po svojih najboljših močeh skušaj pomagati revnim. Svojo hrano deli z njimi in jih vsaj za trenutek osreči.
32. Ne prizadeni drugih, kot si tudi ti ne želiš, da bi drugi prizadeli tebe.
33. Iskreno se pokesaj za vse svoje napake. Potrudi se, da jih ne ponoviš. Prosi Boga za moč in pogum, da ne boš zašel s poti.
34. Ne popusti ničemur, kar bi lahko uničilo tvojo gorečnost in navdušenje nad Bogom. S tvojo gorečnostjo bo usahnila tudi tvoja moč.
35. Ne bodi strahopeten, ne odreci se blaženosti!
36. Ne bodi ponosen, če te ljudje hvalijo. Ne počuti se zavrnjenega, če te obsojajo.
37. Če se tvoja prijatelja sovražita in se prepirata med seboj, ju pri tem ne spodbujaj in ne prilivaj ognja na njuno sovraštvo. Raje skušaj z ljubeznijo in sočutjem obnoviti njuno prijateljstvo.
38. Namesto, da pri drugih iščeš napake, raje poišči svoje. Izkorenini in opusti lastne slabe navade. Dovolj je, če najdeš že eno samo svojo napako. To je veliko bolje, kot pa da najdeš na desetine ali na stotine napak pri drugih ljudeh.
39. Če ne moreš ali ne nameravaš storiti niti enega dobrega dejanja, potem vsaj ne stori nobenega slabega!
40. Ne jemlji si k srcu, ko te ljudje opozarjajo na napake, za katere veš, da jih nimaš. Tiste napake, ki se jih zavedaš, pa skušaj odpraviti še preden te nanje opozorijo drugi. Ne jezi se na tiste, ki te opozarjajo. Niti jim ne vračaj z opozarjanjem na njihove napake, temveč bodi hvaležen. Iskanje napak pri drugih je zelo velik greh. Samo koristi ti lahko, če se zavedaš lastnih napak. Ni pa dobro, če si pozoren na napake drugih ljudi.
41. Kadarkoli imaš nekaj prostega časa, ga ne zapravljaj s prekomernim govorjenjem, ampak ga porabi za meditacijo o Bogu ali služenje.
42. Samo resnični sledniki razumejo Boga. Samo Bog razume njih. Zato s tistimi ljudmi, ki niso božji častilci, ne razpravljaj o stvareh, povezanih z Bogom. Takšno govorjenje škoduje tvoji predanosti.
43. Če se z nekom pogovarjaš in ugotoviš, da nečesa ne razume, razlogov za to ne išči v njegovem napačnem razmišljanju, temveč iz njegovih besed izberi samo tisto, kar je dobro. Želeti in ceniti bi morali pravilno razumevanje in ne napačnega ali dvoumnega, ki nima nobenega pomena in nas zgolj ovira na poti k blaženosti.
44. Če želiš razviti sposobnost koncentracije, se ne smeš razgledovati naokrog, ko se na primer znajdeš na tržnici. Svoj pogled usmeri na cesto pred seboj in pazi, kje hodiš. Tvoja koncentracija se bo izboljšala, če boš med hojo pozoren na pot pred seboj. Na ta način se lahko izogneš nezgodam in preprečiš očem, da bi se pasle po okolici.
45. Osvobodi se vseh dvomov o svojem duhovnem učitelju in Bogu. Za svoje neuresničene posvetne želje ne krivi svoje pomanjkljive predanosti. Bog nima ničesar skupnega s temi željami. Posvetnim željam se boš moral prej ali slej odreči, svojo predanost pa nekega dne poglobiti. O tem si lahko prepričan!
46. Ne izgubi zaupanja v Boga, če v meditaciji ali ponalvjanju božjega imena ne napreduješ tako, kot bi moral ali če tvoje želje ne obrodijo sadov. To te bo le še bolj potrlo in izgubil boš še tisto malo miru, ki si ga že pridobil. Med meditacijo ali ponavljanjem božjega imena te ne smejo navdajati občutki nezaupanja ali obupa in ne smeš izgubiti poguma. Če se takšni občutki pojavijo, jih pripiši napakam, ki si jih storil med samim izvajanjem duhovne discipline in se jih potrudi odpraviti.
- Iz knjige Sandeha Nivarini
![]() |