SLAVA PADUK IN PADNAMASKAR

»Ne grabite mojih stopal, ne dotikajte se jih, če vam ne dam dovoljenja. Kadarkoli dovolim človeku, da se dotakne mojih stopal, jih posebej »napolnim« zanj ali zanjo, zato drugi ne bodo imeli posebne koristi, če se jih dotaknejo.«

Satya Sai Baba

Bog je utelešenje popolne ljubezni.

»Prišel sem prižgati svetilko ljubezni v vaših srcih, gledati kako iz dneva v dan blešči z vedno večjim sijajem. Nisem prišel, da bi samo govoril v imenu katerekoli religije, niti zaradi kakršnekoli reklame, sekte, verovanja ali kateregakoli drugega povoda. Nisem prišel zbirati sledilcev za katerokoli doktrino. Nimam namena pritegniti učencev ali sledilcev. Prišel sem, da bi vam govoril o enkratni veri, o tem duhovnem načelu, o tej poti ljubezni, o plemenitosti ljubezni, o tej dolžnosti ljubezni, o tej obvezi ljubezni.

Satya Sai Baba

Kdo je Satya Sai Baba?

Vprašanje je eno, odgovorov je veliko. Vseeno pa bodo tisti, ki so se pripravljeni potopiti v ta Ocean milosti, modrosti in brezpogojne ljubezni, po vznemirljivem in dolgotrajnem potapljanju našli najlepši in najdragocenejši biser duhovnosti, ki se sploh lahko najde na Zemlji v tem trenutku. Ta biser bo odkril našo pravo, božansko zavest.

Božanska zavest je v popolnosti utelešena v avatarju, ki je na Zemlji prisoten vedno zato, da pomaga tudi ljudem v sebi prepoznati božansko iskro. Dotik božanskega pa je očiščujoč in prečiščujoč. V indijski kulturi pa velja prav posebno verovanje. Človeška stopala, ki so na splošno povezana z gibanjem, imajo veliko duhovno pomembnost. Indijci imajo milost spoznati Boga v človeški obliki in stopala svetih oseb so sveta. Prav tako je obuvalo, ki ga sveta noga nosi, sveto. Paduke tako pomenijo vsako obuvalo Boga oziroma božanske osebe. Za najbolj tradicionalne ljudi paduke označujejo Božansko milost. Ta interpretacija velja za domove in templje po vsej Indiji. Dotakniti se Gospodovih nog in oboževati Svete sandale pomeni doseči duhovni napredek in zaščito devotijev. Celo prah s stopal Gospoda je svet in sveti spisi vsebujejo ritual oboževanja Gospodovih stopal za rast predanosti. Seveda pa so navadno tudi sandali in obutev Indijcev vedno zunaj doma, kar kaže tudi spoštovanje do Boga znotraj njih samih. Dotik stopal, če ne že njihovo oboževanje, je vsakdanji obred v večini tradicionalnih indijskih domov. Otroci se dotikajo nog svojih staršev in starejših. Človek se dotakne stopal vsakega, ki je starejši od njega. Vsi se dotikajo stopal učiteljev, duhovnikov in gurujev. Obred je zaradi spoštovanja in da bi dobili blagoslov. V drugih kulturah se ljudje priklanjajo, klečijo na kolenih, dotikanje stopal pa je najbrž povezano le s hindujsko kulturo. Indijci obožujejo Boga na številne načine, vendar pa je največja in končna predaja, pasti pred njegova stopala in se mu predati.

Hindujski sveti spisi slavijo moč Gospodovih stopal npr. v Tamil Vedi, ki trdi, da osvoboditev (mokša) ni možna brez dotika lotusovih stopal Gospoda. Devoti Arunagiridhar, ki ljubi Gospoda Šivo, poje:

»Tvoja Lotusova stopala so edina rešitev za moje oči!«

Gospodova stopala za svetnika - devotija izgledajo kot nežno vzhajajoče sonce. Vizija se spremeni v čudovit cvetoč lotus v mirnem, hladnem ribniku. Nekateri devotiji Bhagavana Sri Satya Sai Babe pravijo, da so njegova stopala kot vzhajajoče sonce in občutek njegovega Padnamaskarja (dotika njegovih stopal) blago hladen (kot voda ribnika). Prav tako devotiji opisujejo, da ko se ti približajo Gospodova stopala, se srce stopi in oboževanje vzbrsti.

»Da bi si zaslužili Božansko milost, je najlažji način predaja pred stopali Gospoda.«

V naši zahodni kulturi se stopala ne pojavljajo v religioznih obredih, ritualih ali ceremonijah. Večina ljudi skriva stopala z nogavicami in čevlji. Stopala so pomembna le v športnih aktivnostih. Takrat je tudi zelo pomembno, kako se ljudje do njih obnašajo in kaj obujejo. Religiozno pa se stopala redko pojavljajo, čeprav se Jezusova misija prav tako začne s poudarkom na stopalih. Ko je Mojzes videl goreči grm, je zaslišal glas, ki mu je rekel: »Sezuj si čevlje, stojiš na sveti zemlji.«

Svami je prav tako uprizoril že nekaj iger (lila) na račun svojih Lotusovih stopal. Star devoti je želel fizično Svamijevo prisotnost na hčerini poroki. Prav tako je molil in vztrajal na tem, da naj bi Svami prišel z njegovim avtom in šoferjem, čeprav mu je tudi Svami rekel, da bi prišel s svojim. Devoti je vztrajal in tako je na dan poroke prišel devotijev avto s šoferjem po Svamija. Šofer ni verjel v Sai Babo. Ko je Baba stopal v avto, je tako nepazljivo in precej grobo prehitro zaprl vrata in ranil Svamijeve prste. Svami se je vrnil v Mandir potem, ko je blagoslovil nevesto in ženina. Ko je odposlal avto in začel hoditi po pesku, je za sabo puščal krvave stopinje. Devotiji so bili zgroženi. Svami jim je povedal, kaj se je zgodilo. Krvavenje se ni videlo, ker je bil Svami oblečen v rdečkast doti. Ko so ga devotiji vprašali, zakaj ni povedal gostitelju o vozniku, se je milostni Gospod nasmehnil in povedal, da bi to vzeli kot slabo znamenje za poroko in nevestino prihodnost. »In jaz sem šel blagoslovit nevesto in ugoditi njenemu očetu,« je nadaljeval Svami, » ne pa ustvariti paniko.«

Padnamaskar in milost

Milost je dar Boga. Dotik stopal Gospodove oblike je milost. Svami pravi, da bi naj bila povezava od srca do srca. Svami pogosto uporablja elektriko za metaforo milosti. Žarnica sveti samo, če negativni in pozitivni delci ustvarjajo elektriko. Bog je pozitivna energija. Človek je negativna energija.

»Dotik Gospodovih stopal osvobaja človeka negativnih posledic dejanj. S povezavo srca do srca Božanska energija, milost teče od Boga do devotija. Takrat postaneta Bog in devoti eno.«

Padnamaskar se zgodi redko. Svami pravi, da ga mora človek najprej prositi in šele potem on spremeni svoja stopala za devotija tako, da prejme milost. Milost padnamaskarja odstrani nečistoče, opere grehe in prebudi Božansko v notranjosti.

Vprašanje za razmislek: Kaj občutiš kot prečiščevalno silo v tvojem življenju?