ZDRAVJEZDRAVJE E-KNJIGEZDRAVJE PREHRANAZDRAVJE ODNOSIZDRAVJE VZGOJATERAPIJE ZDRAVJEZDRAVJE DUHOVNOST

KAKO NAM POMAGAJO ZA ZDRAVJE: ANTIOKSIDANTI

 

O antioksidantih ste verjetno že veliko slišali. Beseda vsebuje predpono »anti« (proti) in samostalnik »oksidanti«. Za oksidante je znano, da povzročajo oksidacijo, ki je v človeškem telesu potrebna, istočasno pa zelo škodljiva. Vendar se lahko proti njeni škodljivosti ubranimo z antioksidanti, ki delujejo varovalno! Ko omenjamo oksidacijo, mislimo s tem na presnovne kemične procese v telesu, čeprav je oksidacija, ki jo vsi poznamo, rjavenje železa zaradi prisotne vlage, oziroma kisika! Npr. hrano, ki smo jo zaužili, je potrebno prebaviti, razcepiti na elemente, ki so v telesu razpoznavni, in ki jih celice potrebujejo za svojo rast in obnovo (metabolizem -presnova). Človeško telo s pomočjo oksidacije, torej, s posredovanjem kisika, ohranja svoj obstoj in se razvija. Oksidacija pa je po drugi strani tudi škodljiv proces in najpomembnejši dejavnik pri tem, je ravno kisik.

Prav kisik, ki je, kot vemo, najpomembnejši element življenja, je tudi nevaren, saj povzroča številne bolezni. Na enostaven način lahko predstavimo proces oksidacije, ki v človeškem človeškem telesu povzroča prezgodnje staranje in več kot 60 bolezni. Jabolko prerežimo na pol in eno polovico pokapamo po odrezani ploščini z limoninim sokom, drugo polovico  pa pustimo nezaščiteno. Čez uro pogledamo obe polovici in opazimo, da se je tista polovica, ki ni bila pokapana z limoninim sokom, porjavela – oksidirala (se je postarala), medtem ko je druga polovica jabolka ostala skoraj enake, naravne barve. Vitamin C pa se je izkazal kot učinkovit antioksidant. Podobno se dogaja z maščobami (zaradi oksidacije postane maščoba žarka, zanič) in podobno se dogaja v našem telesu; številni kisikovi atomi, ki jih vdihujemo, postanejo zaradi metabolizma agresivni, uničujejo celice in maščobe v našem telesu. Zakaj? Kisikov atom ima namreč okrog svojega jedra parne elektrone, pri presnovi, pa se posamezni elektroni potrošijo. Tako atomi z manjkajočim elektronom »znorijo« in v svoji agresivnosti, da bi našli manjkajoči elektron, napadajo najbližje zdrave celice z zdravimi atomi. Iz teh skušajo iztrgati elektron in si ga prilastiti, da bi osamljen elektron v orbitali dobil nazaj manjkajočega partnerja. Ko se to zgodi, sedaj postane agresivna prej zdrava celica (atom), ki začne iskati pri drugih nadomestni elektron. Degeneracijska veriga je sprožena! Nastanejo tumorji, ki se nekontrolirano bohotijo, zato ker v telesu prevladujejo oksidanti. Z drugimi besedami, če bi bilo v telesu dovolj antioksidantov ne bi prišlo tako pogosto npr. do rakavih obolenj, kot sicer.

 

NAKUP ANTIOKSIDANTOV:

VITAMINI C

RESVERATROL

KOENCIM Q10

MOČNA KOMBINACIJA ANTIOKSIDANTOV

ANTIOKSIDANTI ZA KADILCE

VITAMIN E

KAJ PA POČNEJO ANTIOKSIDANTI?

 

To so atomi različnih snovi, ki jih uživamo večinoma s prehrano in dodatki k prehrani. Njihova naloga je nevtralizirati agresivnost »prostih radikalov«, kot poimenujemo poškodovane oksidante! Če je v telesu dovolj prisotnih antioksidantov, le-ti z lahkoto posojajo svoje elektrone prostim radikalom, ti pa se z njimi hitro zadovoljijo, se pomirijo in med zdravimi celicami ne iščejo več novih elektronov. Tako celice in njihovi atomi ostajajo zdrave (neprizadete) in tumorji se ne razvijajo. Antioksidanti imajo namreč to lastnost, da imajo v svojih orbitalah posamične elektrone, ki niso navajenih krožiti okrog jedra v parih. Njihovo število je lahko večje ali manjše, pa zaradi tega ne postanejo agresivni, kot npr. kisikov atom. Iz tega razloga je pomembno, da uživamo vsak dan poleg hrane še antioksidantske dodatke k prehrani. Z antioksidanti se zaščitimo pred prezgodnjim staranjem in pred številnimi boleznimi, kot je npr. rak, arterioskleroza, vnetje sklepov ipd.. Poglejmo, kaj pravi knjiga Jane Harper: Hrana – čudežno zdravilo: »Mnoge zdravstvene težave gre pripisati kisiku. Da, prav element, ki omogoča življenje, ga pomaga tudi uničevati. Zadeva je zapletena: naše celice nenehno oblegajo toksične oblike kisika, oksidacijska moč elementa stalno uničuje naša tkiva, molekulo za molekulo. Nenehne kisikove reakcije povzročajo mašenje žil, spreminjajo zdrave celice v rakave, pospešujejo okvare sklepov in načenjajo živčni sistem. Pravzaprav je nova teorija o kisiku povzročila spremembo zdravstvenega pogleda na izvor bolezni in njihovo preprečevanje. Ta teorija potrjuje prepričanje, da je mogoče z načinom prehranjevanja kljubovati propadanju telesa. Znanstveniki so uničujoče reakcije kisika povezali z že najmanj šestdesetimi različnimi kroničnimi boleznimi, pa tudi s procesom staranja. »Starejši smo, bolj smo oksidirani,« je rekel zdravnik Helmut Sies, predsednik oddelka za fiziološko kemijo na düsseldorfski medicinski fakulteti in vodilni strokovnjak na tem področju. Če se izrazimo nekoliko grobo, smo kot postan kos mesa. Postajamo žaltavi, nekateri hitreje od drugih. Toda ključna vprašanja so:

·       Zakaj se nekaterim ljudem stanje slabša hitreje kot drugim?

·       Kako to, da se nekateri bolje upirajo propadanju, ki ga povzroča kisik?

·       Zakaj se nekateri ljudje starajo počasneje in so bolj odporni proti boleznim?

·       Kako bi mogli upočasniti uničevalne procese?

Doktor Sies razlaga, da teorija o kisiku in boleznih ni tako zelo skrivnostna. V našem telesu se spopadata dve čudoviti sili: »odpadniške« molekule kisika, imenovane prosti radikali in »varnostne sile« telesa, znane kot antioksidanti. Čeprav so nekateri prosti radikali lahko tudi koristni in se v normalnem metabolizmu redno izličajo, pa so mnogi od njih škodljivi in agresivni. Uničevalne oksidante si lahko predstavljamo kot objestne molekule, ki se potikajo po telesu, napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročajo žaltavost pri maščobi in umiranje celic. Seveda je proces postopen in neboleč. Dolga leta se nabirajo uničevalni izbruhi, ki trajajo mikrosekundo in jih človek ne zaznava. Potem pa se povzročena škoda sešteje do bolezenskih simptomov. Ti vključujejo vnetja, slabšanje vida, bolečine v prsih, slabo koncentracijo in raka. Vendar pa dobi telo s hrano veliko antioksidantov. Ti varujejo zdrave celice in odbijajo uničevalne. Kadar »slabi« oksidanti številčno trajno presegajo »dobre« antioksidante, vstopi telo v območje »oksidativnega stresa« in se znajde pred visokim bolezenskim tveganjem. Oksidanti se pojavljajo v različnih oblikah. Najbolj pogosti in najbolj raziskani so t.i. prosti radikali kisika. Te molekule so ionizirane in škodljive. Izgubile so enega od elektronov, ki jim je dajal kemično stabilnost. Pri iskanju novega elektrona, ki ga skušajo nekje ugrabiti, uničujejo zdrave celice in ustvarjajo še več prostih radikalov. Ti nastanejo v reakciji, ki traja milijoninko sekunde in se lahko nadaljuje v nenadzorovano verižno reakcijo. Eden od zakonov narave je, »da radikali rojevajo radikale, ki rojevajo še več radikalov«, razlaga dr. Sies. Prosti radikali lahko napadejo tudi DNK, genetski material celic in tako povzročijo mutacije, kar je prvi korak na poti do raka. Morda je še nevarnejše to, da poškodujejo maščobne dele celičnih membran. Te zato ostanejo brez obrambe in brez zadostnega števila antioksidantov ter oksidirajo, z drugo besedo: postanejo žaltave. To lahko popolnoma razdre arhitekturo celične membrane. Še hujše pa je to, da vsaka oksidirana maščobna molekula postane »bakla«, ki lahko oksidira vsako maščobno molekulo, s katero pride v stik. Tako začne verižno reakcijo, ki se nadaljuje toliko časa, dokler se ne prekine ali izčrpa, pri tem pa pokvari na milijone drugih maščobnih molekul. Od kod prihajajo oksidanti? Nekateri so preprosti produkt normalnega metabolizma, nastajajo pri dihanju ali imunskih reakcijah. Veliko oksidantov prihaja iz okolja in ti so večinoma škodljivi (na primer ionizirajoče sevanje, delci v onesnaženem zraku, strupene industrijske kemikalije, pesticidi, cigaretni dim in mamila). Razumljivo je, da lahko svojo usodo vodite tako, da ne počnete tveganih reči, kakršne so npr. kajenje ali izpostavljanje nevarnim kemikalijam.

Eno od velikih razkritij zadnjih nekaj let, potrjuje ga tudi vedno več dokazov, je tole: skozi dileme v zvezi z zdravjem se lahko pregrizete; sežete lahko toliko daleč, kolikor dopuščajo meje človeškega življenja in kolikor dovoljuje genetika. Svoje celice lahko oskrbujete z antioksidanti v hrani in dodatki k prehrani. Ti zmanjšujejo, prestrezajo (nevtralizirajo) in izkoreninjajo škodljivo delovanje kisika in prostih radikalov. Poleg tega lahko celo popravijo nekaj že storjene škode. Številne učinkovite antioksidante vsebuje predvsem hrana rastlinskega izvora (sadje in zelenjava). Ko jo pojeste, se pojavijo v tkivu in tekočinah ter pripomorejo k obrambi pred invazijo oksidantov. Zdaj, ko znanstveniki razumejo moč antioksidantov, se trudijo raziskati njihovo navzočnost v hrani. Našli so že veliko učinkovitih rastlinskih antioksidantov, ki nosijo različna eksotična imena. To so na primer: kvercetin, likopen, lutein in glutation, vitamina C in E, beta karoten in mineral selen v sledeh.

 

Nova raziskava o antioksidantih je tako prepričljiva, da je dr. Pryor, vodja biomedecinskih raziskav na Luisiana State University, pozval k razvoju in uporabi krvne preiskave, ki naj ugotovi »antioksidativni status« preiskovanca tako, kot zdaj s testi ugotavljajo količino holesterola v krvi. S takimi testi bi merili količino škodljivih oksidativnih procesov in tudi to, ali preiskovanec uživa dovolj nevtralizirajočih antioksidantov. Kadar je oksidativna aktivnost velika, vnašanje antioksidantov pa majhno, bi preiskava opozorila, da je nevarnost bolezni zelo resna in zdravniški nasvet bi bil, da je treba povečati uživanje antioksidantov. Najdragocenejše, kar lahko storite za svoje zdravje in življenje je, da uživate čimveč hrane bogate z antioksidanti, ki preprečujejo bolezni.

 

KAJ POVZROČAJO OKSIDANTI IN KAJ LAHKO PREPREČIJO ANTIOKSIDANTI?

 

·         HDL holesterol spreminjajo v LDL, ki maši arterije in povzroča aterosklerozo

·         Napadajo celični genetski material, povzročajo mutacije, ki lahko pripeljejo do raka

·         Uničujejo celice v mrežnici in očesni leči, kar povzroči zamotnitev leče (siva mrena – katarakta) in degeneracijo rumene pege

·         Motijo normalne procese v stenah žil in zvišujejo krvni pritisk

·         Uničujejo živčne celice, kar vodi do nevrološkega propadanja, npr. do Parkinsonove in Lou Gehrigove bolezni

·         Povzročajo vnetja, kakršna sta artritis in astma

·         Motijo spermatogenezo, kar lahko povzroči neplodnost in napake na plodu

 

KAKO SI ZAGOTOVITI ANTIOKSIDANTE, KI PREPREČUJEJO BOLEZNI?

 

·         Rdeče grozdje namesto zelenega ali belega

·         Rdečo in rumeno čebulo namesto bele

·         Zelje, cvetačo in brokoli surove ali malo kuhane

·         Česen surov in zdrobljen

·         Svežo in globoko zmrznjeno zelenjavo namesto kuhane in dušene

·         Olivno olje, pridobljeno po hladnem postopku

·         Listnato zelenjavo temnozelene barve

·         Rožnato grenivko, rdečo pomarančo

·         Sadje namesto soka

·         Svež sok namesto konzerviranega

·         Korenje, krompir in bučke

 

Nič ni bolj zdravju koristnega in nič ne podaljša življenja tako zelo, kot antioksidanti.

 

Antioksidanti v hrani so najpomembnejše varovalo v telesu in jim pripisujejo zaviranje prav vseh kroničnih bolezni, tudi bolezni srca in ožilja, raka, bronhitisa, katarakte (sive mrene), Parkinsonove bolezni ter tudi proces staranja. Zaradi pomanjkanja antioksidantov lahko postanete zelo občutljivi, še posebej, če ste izpostavljeni cigaretnemu dimu, soncu, industrijskim kemikalijam in onesnaževalcem zraka. Vitamini in minerali lahko delujejo tudi kot antioksidanti, ravno tako tudi encimi in nešteto nenavadnih snovi, ki imajo številne biokemijske aktivnosti. Antioksidantov je zelo veliko v rastlinski hrani , dobimo jih tudi v hrani iz morja (npr. alge), včasih pa tudi v hrani živalskega izvora. Jedi, ki vsebujejo veliko antioksidantov so: arašidi, avokado, bažiljka, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula (še posebej rdeča in močna), česen (vsebuje veliko selena), čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatov orešček, nageljnove žbice, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, vse zelene solate, zelena meta, zelje, žajbelj. Poudariti namreč velja, da je zelo pomembno, da uživate čim več različnih antioksidantov v enem dnevu. Pestrost zagotavlja širšo zaščito pred različnim oblikami oksidantov. Tako je npr. veliko bolje, če jeste vitamin E skupaj z vitaminom C, kot pa samega.

·         Kvercetin – 10 mg – je eden najmočnejših biološko aktivnih članov družine flavonoidov, zbranih v sadju in zelenjavi. Kvercetin je verjetno najbolj zaslužen za terapevtsko učinkovitost čebule. Nekatere vrste čebule ga vsebujejo toliko, da ga je kar za 10% suhe teže. Kvercetin učinkuje na več načinov in je ena od najmočnejših protirakavih snovi, kar jih poznamo. Deaktivira več karcinogenov, preprečuje poškodbe celične DNK in zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Kvercetin je tudi protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Deluje prek imunskega sistema in zavira alergijske odzive (zavira sproščanje histamina iz celic) ter verjetno zavira tudi alergije (npr. seneni nahod). Kemijsko je podoben kromolinu, antialergijskemu zdravilu za katerega je znano, da preprečuje izplavljanje histamina. To daje čebuli sloves zdravila proti astmi in alergijam, poleg tega pa deluje proti vnetjem. Kvercetin je antitrombotik in pomaga preprečevati nastajanje krvnih strdkov. Kot antioksidant absorbira proste radikale in preprečuje, da bi maščoba oksidirala (lipidna peroksidacija). Kvercetin torej preprečuje poškodbe arterij, ki jih sicer povzročajo prosti radikali in oksidirani LDL holesterol ter tako pripomore, da ostajajo žile čiste in prehodne.

·         Likopenu pripisujejo, da deluje proti raku. V krvi ljudi, ki imajo raka trebušne slinavke, zelo primanjkuje likopena. Malo ga je tudi pri pacientih z rakom danke in mehurja. Prav tako so premalo likopena v krvi odkrili pri ženskah s predrakavim stanjem materničnega vratu, imenovanim cervikalna intraepitelialna neoplazija. Nekateri menijo, da je likopen močnejši antioksidant kot beta karoten. ·         Glutation je pomemben antioksidant, ki lahko deaktivira najmanj 30 raka povzročajočih snovi. Glutation preprečuje lipidno peroksidacijo (oksidacijo maščob) in učinkuje kot encim, ki inaktivira (nevtralizira) proste radikale. Tako potencialno varuje pred boleznimi srca in ožilja, sivo očesno mreno (katarakto) in astmo, deluje pa tudi proti raku in drugim boleznim, povezanim s poškodbami zaradi prostih radikalov. Glutation pomaga preprečevati tudi poškodbe, ki jih povzročajo strupene (toksične) snovi iz onesnaženega okolja tako, da jih v telesu onesposobi. Pri poskusih v laboratoriju (in vitro) je glutation skoraj popolnoma zaustavil razmnoževanje virusa HIV.

·         Ostali antioksidanti, vsebovani v Daily BioBasicsu pa so: hesperidin (8 mg), rutin (10 mg),  zeaksantin (0,6 mcg), kriptoksantin (0,7 mcg), lutein (100 mcg) 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zdravljenje z naravno prehrano   Kvalitetno in poceni lektoriranje. Pri lektoriranju diplomskih nalog brezplačen prevod povzetka naloge.   MMS – čudežni mineral