Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po naši strani se strinjate s pravili uporabe piškotkov.V redu


ZDRAVJEZDRAVJE E-KNJIGEZDRAVJE PREHRANAZDRAVJE ODNOSIZDRAVJE VZGOJATERAPIJE ZDRAVJEZDRAVJE DUHOVNOST

PSIHOTERAPIJA IN SVETOVANJE, DRUŽINSKA, ZAKONSKA IN INDIVIDUALNA TERAPIJA


 

KAZNOVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV

 

Če poenostavimo, lahko rečemo, da potrebujejo otroci in mladostniki ljubezen in meje s strani staršev oz. vzgojiteljev. Ljubezen starši izkazujejo tako, da otroke spoštujejo, jim posvečajo pozornost, jih poslušajo, pomembno jim je tudi njihovo mnenje in obratno pričakujejo tudi od otrok! Razen tega pa jih tudi velikokrat pohvalijo, jim dajejo pozitivna sporočila, ki vplivajo na njihovo samopodobo, se ukvarjajo z njimi, poskušajo razumeti njihove potrebe, opravljajo skupna opravila in dela (npr. v hiši in okolici), druge skupne aktivnosti, skupno preživljanje prostega časa, jim svetujejo, jim povedo, kaj niso dobro ali ustrezno naredili in jim postavljajo meje. Postavljanju mej, se otroci in mladostniki pogosto upirajo, vendar jih potrebujejo. Razen tega večkrat potrebujejo tudi pomoč in dogovore pri strukturiranju časa in aktivnosti. Tudi pomoč pri šolskih aktivnostih in učenju, predvsem v smeri, da jih starši naučijo, kako biti vedno bolj samostojen, da pri šolskih obveznostih pomoč staršev praktično ne bo več potrebna.

Kadar se postavljanju mej, otroci ali mladostniki upirajo, je najbolje, da se poskušajo starši z njimi pogovoriti, saj morda ne razumejo zakaj je meja ali zahteva staršev pomembna in nujna. Tudi majhni otroci do neke mere razumejo enostavne razlage. Na ta način starši tudi pokažejo otrokom, da so jim pomembni, kot tudi njihovo mnenje, ko jim dajo možnost povedati, kaj mislijo.

Večkrat pa je otrokom jasno, kaj in zakaj se od njih pričakuje, vendar se še vedno poskušajo izogniti obveznostim ali dogovorom. Da je nasprotovanja manj, pomaga do določene mere strukturiranje časa in aktivnosti. Tako se večkrat že v naprej ve, kaj se bo v družini počelo, po možnosti v dogovoru ali celo na predlog otroka in mladostnika. Razumljivo naj bi bilo, da so šolske aktivnosti in sprotno pospravljanje njegove sobe in garderobe njegova obveznost in slednje naj starši naučijo otroka, že ko je majhen, najprej skupaj, nato naj pospravlja sam. Razen tega je dobro, da ima otrok oz. mladostnik redne zadolžitve oziroma naloge glede gospodinjskih in hišnih opravil (primerne njegovim zmožnostim), da prispeva svoj delež k skupnemu bivanju in blagostanju v družini, ki naj se z leti večajo. Tako bo tudi bolje opremljen za kasnejše samostojno življenje. Če ve, kaj je njegova stalna obveznost, je upiranja praviloma manj, kot če se obveznosti, ki mu jih starši nalagajo dnevno večkrat spreminjajo. Pri tem je pomembno, da dajejo starši dober vzgled, saj otroci praviloma sledijo vzgledom in ne besedam. Stari bodo tako manjkrat slišali: "Zakaj bi moral jaz, če ne rabiš (ali delaš) ti?"  

Kadar nič o naštetega ne zaleže, in če neposredno ne ogroža svojega zdravja ali življenja, otroku omogočimo, da doživi neugodne posledice lastnih dejanj:

- Na primer, otroku dajemo mesečno žepnino in ugotovimo, da je naredil preveč stroškov na telefonu, razliko tako poravna iz svoje žepnine (kar lahko pomeni, da bo npr. tri mesece brez žepnine). Z žepnino je pomembno, da mu omogočimo, da si kupi, kar mu je takrat pomembno in mu mi ne kupujemo vsega že vnaprej. S tem ga učimo tudi razpolagati z denarjem. Če porabi žepnino, mora doživeti, da nima več denarja in si ne more vedno privoščiti, kar si želi. Tako bo naravna posledica, prejšnjega primera, da mora poravnati prevelik strošek telefona iz svoje žepnine, bolj težka izkušnja in tudi bolj učinkovita, kot npr. kazen: en teden brez računalnika ipd. Kadar se le da, ga vnaprej seznanimo, da bo nosil posledice svojih ravnanj sam in na kakšen način.

- Drugi primer je npr. zvečer zavlačevanje otrok glede odhoda na spanje. Naše razlage, koliko ur spanja potrebuje in kako bi bil naslednji dan utrujen, če ne bi šel pravočasno spat, so praviloma neučinkovite. Enkrat mu omogočimo, da to tudi doživi. Naslednji dan seveda zahtevamo, da vstane ob ustrezni uri in opravi svoje obveznosti. Drugič bo bolje razumel, zakaj mora tako zgodaj v posteljo, saj bo imel izkušnjo.

- Tretji primer naravne posledice je npr. ko dobi v šoli slabšo oceno. Otroci želijo biti uspešni in v pogovoru in dogovoru z otrokom povečamo čas, ki ga vsak dan nameni za popoldanske šolske obveznosti. Tudi to je bolj smiselno in učinkovito kot npr. kazen, da mu zato ne damo žepnine ali kaj tretjega. V bistvu je posledica npr. pol ure učenja več na dan, mnogo bolj naporna, kot kazen, da ne dobi 10 eur žepnine ali da dva dni ne sme na računalnik.

- Naslednji premer je, ko otrok ogroža drugega otroka ali moti učni in delovni proces ostalih otrok. To je zelo uporaben pristop tudi v šolah in vrtcih. Kadar pogovor in prepoved "ne smeš" ne zaležejo, mu pojasnimo, da bo moral zapustiti prostor in počakati drugje - v drugem prostoru, dokler ne spremeni svojega vedenja. Tam mu seveda ne sme biti bolj prijetno (da ne more zadovoljevati svojih ostalih psiholoških potreb - npr. po zabavi z računalnikom), tako da mu to ne postane način, ko se izogibati delu in učenju. Od njega zahtevamo, da v drugi sobi nadaljuje s svojimi obveznostmi. V šoli pod nadzorom odrasle osebe - svetovalne delavke. Kadar je naredil škodo ali povzročil bolečino drugi osebi, je razen opravičila tudi ustrezno, da stanje poravna z dobrimi dejanji oz. delom in pomočjo tej osebi. Nadalje mu posvečamo pozitivno pozornost in se ukvarjamo z njim.

So primeri, ko naravnih posledic otrok ne more takoj izkusiti, oziroma mu ne bi bile moteče, ampak so bolj moteče staršem, kot njemu. Npr. pospravljanje sobe ali drugih hišnih opravil. Praviloma vedno učinkovit način je, da predlagamo, da za svoj denar (žepnino), koga najame, npr. starša, ki je namesto njega pripravljen opraviti njegovo delo in ga ustrezno plačati - npr. 10 eur na uro. V primeru, da njegovo delo čez eno uro (kolikor smo mu dali časa), ne bo opravljeno, mu pojasnimo, da mu plačilo za nas čas in delo, ki ga bomo vložili v opravljanje njegovih zadolžitev, trgamo od žepnine oz. zahtevamo takoj. Po izkušnjah, otroci zelo hitro in z vnemo opravijo svojo zadolžitev ;)

Doživetja naravnih posledic neustreznih dejanj in ravnanj ne škodijo oziroma slabšajo odnosov med otroci in starši, razen tega pa so tudi zelo poučne, saj se otroci učijo izkustveno.

Rek, da je kazen vzgojna, velja le v omejenem obsegu. Ko otroka kaznujemo z neko kaznijo, ki nima neposredne zveze z njegovimi neustreznimi ravnanji, obstaja verjetnost, da otrok ne bo razumel ali hotel razumeti povezave med lastnimi neustreznimi dejanji in kaznijo. Tako bo imela kazen poniževalen učinek. Otrok bo na starše jezen, saj bo za kaznovanje krivil njih in ne bo sprevidel, da je sam ravnal neustrezno. Ob pogostem kaznovanju, bo otrok gojil zamere do staršev in jih ne bo spoštoval. Kazni imajo lahko ravno nasproten učinek od želenega, saj bo otrok, še posebno pa mladostnik želel staršem kontrirati in jih kaznovati za krivice, ki so mu jih povzročili in bo počel ravno tisto, kar ne sme, pa čeprav bo vedel, da s tem škodi sebi, samo da bodo starši jezni in nemočni. Izgubi se tudi zaupanje in odnos med starši in otroki. Starši se nato pogosto sprašujejo, zakaj jim otrok ničesar ne pove, zakaj se noče z njimi pogovarjati, če pa mu želijo samo dobro... Nadalje kazen vzpodbuja, da se otrok zateka k prikrivanju in lažem. Z zamolčanjem ali lažjo mu večkrat uspe, da ni kaznovan ali pa kazen odloži na kasnejši čas, ko pridejo posledice njegovih dejanj na dan.

Ko otrok v adolescenci odrašča in se osamosvaja, praviloma sledi željam staršev le zaradi dobrega odnosa z njimi. Če si s pogostim kaznovanjem starši z otrokom odnos zapravijo, lahko ostanejo brez mehanizmov, da bi jih mladostnik upošteval in spoštoval.

Zaradi tega je kazen priporočljivo uporabljati kot vzgojno metodo le izjemoma, ko se ne moremo spomniti ničesar boljšega, pa še v tem primeru jo poskušajmo doreči skupaj z otrokom in mladostnikom (mu lahko damo na izbiro več alternativ), saj je tako večja verjetnost, da bo sprejel lastno odgovornost za dejanja in posledice. Ko kazen odsluži, naj s strani staršev ne bo več očitkov in zamer, saj naj bi kazen imela izravnalni učinek.

 

 

Zdravljenje naravnimi dodatki k prehrani   Kvalitetno in poceni lektoriranje diplomskih nalog. Pri lektoriranju brezplačen prevod povzetka diplomske naloge!   MMS – čudežni mineral