KNJIGI NA POT
Danes je tržišče polno knjig, ki učijo, kako zdravo jesti, kako prenehati kaditi, kako premagati stres, se zdravo gibati in izbirati konjičke. Avtor pa je s pričujočim priročnikom mladim in mladim po srcu namenil nekaj več: knjigo, ki na prijazen način ponuja poti do celostnega zdravja. Poudaril in razložil je izjemni pomen dobrih odnosov s soljudmi, pozitivnega naravnavanja misli, sprejemanja samega sebe in drugih, opuščanja predstav in pričakovanj, ki nas ovirajo ter pomen vnašanja harmonije v življenje. Pri tem ni pozabil omeniti, da je največ odvisno od nas samih: sami si izbiramo cilje in dejanja, sami skrbimo za nego svojega telesa, za rekreacijo, za način preživljanja prostega časa, za izbiro prehranskih navad; določamo si količino nočnega počitka, uporabljamo ali zlorabljamo droge ali pa si prizadevamo doseči zadovoljstvo na boljše načine. Vsi, ne le mladi, se lahko iz knjige veliko naučimo, predvsem pa nam knjiga ponuja možnost, da svoje življenje ocenimo, vrednotimo in po potrebi spremenimo.
Kar precej mladih deklet danes razmišlja približno tako: »Če bom dovolj vitka in moderno urejena, bom našla svojega »princa iz sanj« in sanjsko službo. In potem bom nedvomno srečna…«. Mnogim fantom se podi po glavi le želja po najboljšem in najsodobnejšem avtomobilu. Med prenekaterimi ljudmi današnjega časa opazimo veliko apatije in brezciljnega življenja. Če preberemo pričujoči priročnik, lahko v njem najdemo prav to, kar smo morda že dolgo čakali: novo pojmovanje sreče, možne poti do nje in napotke, kako vse to presaditi v vsakdanjik. In po zavestni odločitvi čisto postopoma, po korakih in z lastnimi dejanji priti do cilja: sreče, zdravja in dolge, a ne dolgočasne mladosti. Želim vam to iz srca - Damjana Podkrajšek
Mag. Damjana Podkrajšek, dr.med., specialistka šolske medicine
Avtor se pri svojem profesionalnem delu srečuje z nesrečnimi najstniki, kakor tudi z njihovimi starši in učitelji. Na osnovi njegovih praktičnih izkušenj in teoretičnih spoznanj, ki jih pridobiva s stalnim strokovnim usposabljanjem, je nastala ta njegova, sedaj že druga knjiga z naslovom POT SREČE, ZDRAVJA IN MLADOSTI.
V tej knjigi poskuša na kompleksen način mladim, njihovim staršem in učiteljem pomagati do bolj zdravega, kvalitetnega in srečnega življenja.
Vedno več je raziskav, katerih rezultati kažejo, da nesrečo mladostnikov, (zaradi česar se zatekajo v zasvojenost z mamili in alkoholom in površinske spolne odnose) v veliki meri povzroča tako nepravilna prehrana, predvsem prisilno pridelana prehrana in genetsko spremenjena hrana, kakor nekvalitetni odnosi.
Avtor v drugem poglavju lepo opisuje kaj pomeni dober odnos in kakšne so lahko posledice slabih medsebojnih odnosov. Z avtorjem se strinjam, da je za dober odnos odgovoren vsak zase in da mora za dober odnos delati vsak po svojih najboljših močeh. Prepričan pa sem, da so tisti, ki imajo večjo formalno moč nekoliko bolj odgovorni za ustvarjanje pogojev, da se dobri odnosi lahko razvijajo. V tem poglavju avtor tudi ponuja veliko praktičnih primerov, kako graditi dober odnos. Poudarek je na tem, da moramo poskrbeti, da so naše osnovne potrebe zadovoljene, vendar na tak način, da pri tem ne prizadenemo drugega ali da drugemu ne onemogočamo, da tudi on zadovoljuje svoje potrebe. Z upoštevanjem smernic v drugem poglavju bi lahko v veliki meri zmanjšali število konfliktnih situacij med odraslo in odraščajočo generacijo, oziroma bi bilo možno konflikte reševati na bolj kvaliteten način
Herman Vernik defektolog - psihoterapevt.
Pred tabo je priročnik, ki
daje odgovore na vprašanja, kako izboljšati kvaliteto svojega življenja. Ker je
to lažje povedati, kot storiti, sem dodal tudi okvirni program, po katerem
lahko delamo. V praksi se je izkazal kot uspešen.
Ko izboljšamo kakovost svojega
življenja, se poveča tudi naše zadovoljstvo in življenjska radost. S tem pa v
največji meri pomagamo tako sebi kot tudi drugim, saj naše počutje in pozitivna
naravnava odločilno vplivata na naše vedenje in odnos do celega sveta.
Človek je kompleksno,
večplastno bitje. Zato sem zaradi lažjega razumevanja in preglednosti razvrstil
v sistem štirih ravni odločilne dejavnike, ki vplivajo na človekovo
psihofizično stanje in počutje.
Za dodatne informacije,
znanje in poglabljanje razumevanja, sem priložil tudi seznam literature, ki nam
je pri tem lahko v pomoč.
Na
tvoji poti ti
želim
obilo uspehov, zadovoljstva in sreče.
Človekovo naravno stanje je zadovoljstvo oziroma sreča.
Ko te nekdo vpraša: »Kako
si?« in mu odgovoriš: »V redu ali dobro«, bo to brez začudenja sprejel. Če pa
odgovoriš: »Slabo«, te bo vprašal: »Kaj je narobe?«
Torej mora biti nekaj narobe, da smo nezadovoljni.
Tudi za dojenčke ljudje
pravijo, če niso zadovoljni, so lačni, morda imajo polno plenico, ali pa so
bolni.
Kaj je torej razlog našega
nezadovoljstva? Če nismo lačni in ker plenic več ne nosimo, smo torej vsi bolni?
Poglejmo si glavne razloge,
zakaj smo nezadovoljni:
Telesna
raven:
Največ
trpimo zaradi »negativnih« razpoloženj in čustev, ki izvirajo iz nezadovoljenih
psiholoških potreb, praviloma zaradi nesrečnih in nezadovoljujočih odnosov
in/ali aktivnosti.
Največ
nezadovoljstva si pridelamo zaradi
»negativnih« prepričanj in odvečnih hotenj. Torej gojimo prepričanja, ki
nam škodijo in želimo ali hočemo nekaj, kar verjetno sploh ne potrebujemo ali
ne moremo uresničiti - na primer, da bi »spremenili« druge (spremenili se bodo
le, če bodo tako hoteli sami).
Nezadovoljstvo,
ki izvira iz bivanjske praznine –
življenje se nam zdi prazno ali nesmiselno pa čeprav smo zdravi in je naše
družinsko ali partnersko življenje urejeno, smo uspešni v šoli in/ali službi...
vendar nezadovoljstvo in neizpolnjenost ostajata.
Z odpravljanjem vzrokov nezadovoljstva,
se zadovoljstvo in sreča povečujeta.
Ta delitev vzrokov na štiri
ravni je seveda le zaradi razvidnosti, v bistvu smo ljudje celostna bitja in
vsaka aktivnost se odraža na vseh ravneh.
Na primer:
Kakor misliš - verjameš, tako
čutiš, deluješ in tako tudi izgledaš.
Tudi
starodaven zdravilski sistem ajurveda pravi:
»Če
hočeš vedeti, kaj je človek doživljal v preteklosti, si danes oglej njegovo
telo. Če hočeš poznati človekovo telo v prihodnosti, si danes oglej njegova
doživetja.«
Na naša doživetja pa lahko vplivamo.
Na primer, če se ti zelo
mudi, se lahko počutiš slabo, lahko sprožiš čustva jeze in razne neprijetne
občutke, nervoza, povečan utrip, potenje… razen, če se prepričaš in naravnaš drugače.
Tudi obratno: telesne
aktivnosti vplivajo na počutje. Že preprost poskus nam pokaže, kako težko je
biti depresiven ali žalosten, če se na primer držimo vzravnano, usta potegnemo
v širok (narejen) nasmeh in zraven delamo hitre kretnje, na primer hitro
ploskamo in/ali skačemo.
Vsaka
sprememba, ki jo vnesemo v življenje, vpliva na človeka kot celoto. Ljudje, ki
dandanes težijo k zdravemu načinu življenja, pogosto vlagajo samo v rekreacijo
ali v prehrano. To je gotovo boljše kot nič. Vendar pri celostnem pristopu k
človeku, torej da skrbimo poleg telesa še za čustveno, mentalno in duhovno
razsežnost, dosežemo sinergični učinek 1+1=3. To pomeni, da se začnejo
spremembe v našem življenju dogajati zelo hitro. Temu ustrezno se spreminja
tudi naše zavedanje in kvaliteta bivanja. Ravno zato pa je potrebna zmernost, saj
telo in naša duševnost potrebujeta svoj čas, da dosežeta ravnovesje na novi
ravni bivanja.
Z odpravljanjem vzrokov nezadovoljstva naredimo prostor tudi ljubezni. S tem ne mislim
zaljubljenosti, ampak občutenju ljubezni do staršev, partnerja, otrok,
prijateljev... Če smo jezni, zagrenjeni, obupani, depresivni, ljubosumni,
ponižani, nasičeni vsega…, če razmišljamo negativno…, za ljubezen ni prostora. Ko ljubimo, smo srečni. Če ne ljubimo, lahko najdemo le bežna čutna
zadovoljstva, izpolnjujoče sreče pa ne.
Skozi
osebnostni razvoj se je potrebno osvoboditi
spon bojazni in ogroženosti, s katerimi se zapiramo v ječo nezadovoljstva.
Zadovoljstvo je torej eden
izmed osnovnih pogojev, da odpremo srce in naredimo prostor ljubezni.
Ljubezen je otrok svobode.
Vsako psihoanalitično
zdravljenje je poskus osvoboditi potlačeno ljubezen.
S.
Freud
Podobno
kot duhovni tudi psihoanalitski pogled na ljubezen pravi, da je ljubezen
ponovno odkritje prvobitnega stanja veličastne popolnosti, enosti, ki sega
nazaj v zgodnje otroštvo.
Sreča je ljubezen, nič drugega. Kdor lahko ljubi, je srečen.
Hermann Hesse
Če povzamem: trpljenje
lahko zmanjšamo in povečamo zadovoljstvo tako, da ustrezno skrbimo za
fiziološke potrebe, vzdržujemo dobre odnose z ljudmi, opravljamo aktivnosti, ki
nas zadovoljujejo, ohranjamo pozitivno miselno naravnavo in odpremo srce.
Fizičnih bolečin morda
edinih ne moremo v celoti odpraviti, na čustveni in mentalni ravni pa je možno
odstraniti večino vzrokov trpljenja in nezadovoljstva.
Popolnoma pa jih lahko
odstranimo le z duhovnim doživljanjem sveta, nenavezanostjo na lastno telo, stvari
in osebe ter bivanjem v ljubezni do vsega.
2. ZDRAVJE
Se
ti zdi samoumevno, da si zdrav? Znano je, da imamo v glavnem, ko smo mladi
obilo zdravja, ki ga ne cenimo. S hudim miselnim, čustvenim in fizičnim
nasiljem nad samim seboj si ga velikokrat kmalu tudi zapravimo. Preostanek
življenja pa delamo na tem, da ga pridobimo nazaj.
Nasilje
nad sabo izvajamo seveda tudi na vseh štirih ravneh:
Na
telesni ravni v sebe vnašamo ogromno strupov: alkohol, nikotin,
druge droge, razna »zdravila«, neustrezno hrano, pijačo in onesnažen zrak.
Premalo se gibamo in po drugi strani včasih pretiravamo, premalo spimo, imamo
porušen bioritem…
Naša
čustva in razpoloženja ter naš um so kot gugalnica.
En dan smo zgoraj, nato smo že spodaj pa spet malo zgoraj... Z gojenjem skrbi,
strahov, jezo, ljubosumjem, zavistjo, sovraštvom…, se razjedamo in uničujemo.
Nekaj časa želimo eno, nato hočemo ali nočemo drugo in
tretje,...deseto...stoto... Se silimo, priganjamo, hitimo in mučimo.
Morda
pa imamo marsičesa preveč in v bistvu ne vemo, kaj hočemo.
Zakaj
smo na svetu, kam gremo...?
Znano je, da je večina
bolezni psihosomatskega izvora. Vse je energija. To pomeni, če smo ljudje dalj
časa nezadovoljni, si z miselno in čustveno energijo vzpostavimo v telesu
energetsko neravnovesje in blokiramo harmoničen pretok energij. Kot sem že
omenil nezadovoljstvo ni »primarno« stanje in se lahko kmalu izrazi kot fizična
bolečina, žleze z notranjim izločanjem stimuliramo ali zaviramo, dosežemo
hormonsko neravnovesje in če tako nadaljujemo tudi zbolimo.
To
se na primer zgodi, če predolgo žalujemo, preveč skrbimo, ali se bojimo, če se
stalno jezimo... ali če nas »razjeda« močna želja ali hotenje, pa je ne uresničimo,
niti se ji ne odpovemo, oziroma zamenjamo z uresničljivo.
Ko povečamo zadovoljstvo in zmanjšamo nezadovoljstvo,
si zdravje ohranimo in izboljšamo
imunski sistem. Če smo pa že bolni, s tem pripomoremo k okrevanju.
3. MLADOST
Nekoč
je bila povprečna človeška življenjska doba trideset let, še v devetnajstem
stoletju so ljudje umirali pri petdestih, danes je povprečna življenska doba
več kot sedemdeset let in stalno narašča, kljub temu da izvajamo nad sabo hudo
telesno, čustveno, mentalno in duhovno nasilje. Kaj misliš, kolikšna bi bila
življenjska doba človeka, če bi živeli bolj zdravo, manj nasilno in bolj
zadovoljno? Gotovo mnogo več.
Če
opazujemo, kateri ljudje se počasneje starajo ali bolj dolgo živijo, vidimo, da
so to zelo umirjeni ali v življenju zelo zadovoljni posamezniki.
Mladostno delujejo tudi ljudje, ki sprejemajo
sebe in vse svoje lastnosti ter niso nekaterih čustev in nezaželenih delov
sebe skrili ali potlačili pred samimi sabo in drugimi. Svoje lastnosti pa
zmorejo tudi okolju ustrezno izražati. Za potlačevanje »negativnih« delov sebe,
nošenje »mask« in prikazovanje sebe v »boljši«, umetni luči, porabimo namreč
ogromno energije in življenjsko energijo na teh področjih blokiramo.
Tako
so bolj mladostni tudi ljudje, ki so ohranili sposobnost igranja in so v
osebnost integrirali svoj otroški del, ne pa ga potlačili. Ostali so spontani
in se ne sramujejo joka, smeha, nežnosti, negotovosti ali če jim je nerodno ter
zmorejo izražati vsa čustva. Tako uporabljajo manj mask in obrambnih
mehanizmov.
Bolj vitalni in mlajši izgledajo tudi ljudje, ki imajo višji energetski potencial. Nekateri so se z njim že rodili, drugi pa si ga lahko pridobimo z delom na sebi.
Ko
odstranjujemo vzroke nezadovoljstva, imamo
tudi več energije.
Kaj
je mladost in kaj je starost?
Razlikujemo:
to
je starost glede na rojstni datum. Pove nam, kolikokrat se je Zemlja zavrtela
okoli Sonca, odkar smo prišli na svet.
je
starost oziroma vitalnost organizma (življenjski in celični procesi) v
primerjavi z ostalimi ljudmi iste kronološke starosti. Nekateri merljivi
kazalci so: aerobna zmogljivost, raven hormonov, učinkovitost imunskega
sistema, učinkovitost metabolizma, mišična moč, mišična masa, količina
antioksidantov, količina maščevja, gostota kosti, krvni tlak, slušni prag, prag
vidnega zaznavanja, uravnavanje telesne temperature, debelina kože, raven
holesterolov in lipidov, uravnavanje količine krvnega sladkorja...
Psihološka starost – koliko se počutimo stari oziroma mladi.
Dejstvo
je, da na kronološko starost nimamo vpliva, zato pa lahko vplivamo na biološko
in psihološko starost. Biološka starost je lahko precej nižja ali pa višja od
kronološke starosti.
Vsi
našteti dejavniki na vseh ravneh, torej skrb za telo, stabilno čustveno
življenje, pozitivne misli in prepričanja kot tudi duhovna naravnava, vplivajo na
biološko starost. Raziskave so pokazale,
da na biološko starost zato tudi vpliva naše prepričanje o tem, koliko se počutimo
stari, torej psihološka starost. Če se bomo počutili mlajše, bomo izgledali
mlajši, kar se bo odražalo tudi na organizmu.
Dr.
Deepak Chopra navaja dve ključni sili, ki vplivata na procese staranja pri
človeku. To sta evolucija in entropija. Evolucija teži k ohranjanju in
razvijanju, entropija pa k razpadu in propadu. Z vnašanjem harmonije v
življenje in koristnimi navadami pomagamo sili evolucije in ohranjamo zdravje
in mladost, s škodljivimi razvadami pa pospešujemo entropijo. Tudi sodobna
odkritja kvantne fizike dajejo osupljiva spoznanja. Torej, da nismo samo snovno
telo ampak polje neskončnih možnosti. Telo je hkrati snovno (delec) in nesnovno
(val), od našega prepričanja pa je odvisno, kako ga bomo dojemali. Če ga
dojemamo kot delec ali snov, nimamo možnosti za pomladitev ali za druge kvantne
preskoke. Če pa ga doživljamo kot val, oziroma kot mrežo energij in inteligenc
pa imamo odprte vse možnosti.
Sedaj
si morda želiš, da bi izgledal starejše. Pri tridesetih boš vesel/a, če ti bodo
rekli, da si dvajset. Kaj pa pri štiridesetih? Bi rad izgledal petdeset ali
trideset?
Ali
morda pri petdesetih? Ne verjameš, da je možno izgledati na primer dobrih
trideset ali pa si že ostarel kot starček pri sedemdesetih? Pri sedemdesetih
lahko izgledaš vitalen petdesetletnik ali celo mlajše? Tisti pa, ki so stari
pri petdesetih, bodo sedemdeset težko dočakali.
Pri
človeku imajo pomemben vpliv na staranje psihološki in duhovni dejavniki. Pri
živalih ni tako. Vsak pes je star pri dvajsetih. Vsak slon je star pri stotih.
Človek
pa ima svobodno voljo, s katero lahko vpliva tudi na proces staranja.
Pri
opazovanju psiholoških lastnosti stoletnikov so ugotovili, da se na spremembe
večinoma odzivajo kreativno, torej so fleksibilni, prilagodljivi, ne pa
togi. Niso napeti in želijo živeti.
Z
apatijo, občutkom nemoči in nezadovoljstvom se najhitreje uničujemo in propadamo.
Sreča in zadovoljstvo pa sta učinkovita dejavnika, ki ta proces zavirata ali ga
celo obrneta. Dokazano je, da se ob
ustrezni spremembi načina življenja, lahko tudi pomladimo, torej znižamo
biološko starost.
Vsi
želimo, da bi bili srečni, zdravi in zadovoljni.
Večina
si nas želi ustvariti družino in imeti
dobro službo. Pa je to za srečno, zdravo in zadovoljno življenje dovolj,
oziroma je to nujno potrebno?
Sprehodi
se po mestu in opazuj ljudi. Večina jih ima družino in službo. Koliko jih
izgleda zadovoljnih? Zelo, zelo malo. Doma in v službi so skregani, se
prepirajo, pestijo jih razne bolezni, obremenjujoča prepričanja...
Morda
imaš tudi dodatne cilje.
Si
želiš biti slaven ali premožen,
živeti v materialnem blagostanju? Tudi to lahko pripomore k povečanju
zadovoljstva, vendar je potrebno odstraniti ostale temeljnje vzroke
nezadovoljstva. Sami po sebi slava, materialno blagostanje ali visok družbeni
položaj ne zagotavljajo sreče.
»Uspeh ti da marsikaj, ne da ti pa tiste
notranje sreče, ki ti jo prinese ljubezen.«
Sam Goldwyn
Ali
ni največji uspeh, da smo resnično srečni?
Vsi
poznamo srečo, ko smo zaljubljeni. Ta na žalost kmalu mine, ko spregledamo, da smo
drugo osebo idealizrali oziroma spoznamo tudi njene slabosti.
Kaj
pa ljubezen? Ljubezen je bolj široka in omogoča, da sprejmemo druge z njihovimi
slabostmi.
Kako
torej do ljubezni?
Smo
pripravljeni spremeniti odnos do sebe, drugih in do življenja?
Želimo
imeti zelo dobre odnose z ljudmi tako
doma kot v službi, s sosedi in ostalimi?
Danes
je večina ljudi prepričanih, da je nujno, da se prepirajo, pritožujejo,
obtožujejo... Možno je doseči raven zavedanja, znanja in ljubezni, ko to ni več
potrebno. Nesoglasja se dajo reševati z dialogom. Pogosto pa usahne tudi povod
za nesoglasje, če do ljudi ne gojimo več nerealnih pričakovanj in jih sprejmemo
v celoti.
Tako
je cilj lahko osebnostna rast in ustvarjanje pogojev, da lahko ljubezen
neovirano teče in se razvija: s preseganjem
omejujočih prepričanj, sprejemanjem sebe, izražanjem in razvijanjem skritih potencialov in kvalitet dosegati raven
zavedanja in bivanja, kjer lahko živiš z ljubeznijo bolj polno, svobodno, brez
strahu, predsodkov, odvečnih skrbi in v boljših medsebojnih odnosih.
Ob
tem sta ti podarjena tudi umirjenost in
stabilnost v življenju.
Cilj je lahko samorealizacija in življenje v brezpogojni
ljubezni, ki je končni domet osebnostne in duhovne rasti, vendar ker tega
ne poznamo, dokler tega ne izkusimo, si je bolje postaviti kratkoročnejše
cilje, da se na poti zabavamo in dosežemo nekaj konkretnega, kar nas dodatno
motivira. Na poti do samorealizacije so lahko tudi zdravje in mladostnost, povečevanje notranje svobode, izboljševanje medsebojnih odnosov vmesni
cilji, vendar moramo biti previdni, da nam ne postanejo preveč pomembni, da
sami sebe ne zaslepimo in pozabimo na srečo.
Pomembno
je, da vemo, kateri so naši življenjski cilji, saj iz njih črpamo motivacijo za
spremembe in zamenjavo raznih navad, ki nas pri realizaciji ciljev ovirajo.
Usmerjenost
na dolgoročnejše cilje kot je na primer spreminjanje lastnih kvalitet, kako upočasniti
staranje..., nam pomaga, da nam razne vsakodnevne aktivnosti in hotenja niso
več tako življenjsko pomembna. Tako smo manj navezani in opazujemo dogajanje
bolj iz distance ter delujemo manj impulzivno in vzkipljivo ter lažje ohranjamo
umirjenost in zadovoljstvo.
Vsi navedeni cilji so nam
dosegljivi.
Kako
torej odstraniti nezadovoljstvo, zmanjšati bolezni, upočasniti staranje? Kako
do sreče?
5. METODE IN NAČINI ZA DOSEGO CILJEV
So
vsi načini, s katerimi koristimo sebi in ne škodimo drugim ter pripomorejo k povečanju
zadovoljstva. V glavnem gre za zamenjavo škodljivih in nekoristnih navad z
navadami, ki izboljšajo kvaliteto življenja.
1.
Na fizični ravni je to skrb za telo:
-
Vnašanje čistejše in bolj zdrave hrane, vode in zraka.
-
Rekreacija in/ali fizično delo.
-
Skrb za bioritem, ustrezna količina spanja, urejeno spolno življenje...
2.
Za večjo stabilnost na čustveni ravni razvijamo čustveno inteligenco in ustrezno zadovoljujemo psihološke
potrebe:
Učimo
se ustreznega ravnanja s svojimi čustvi in odzivanja na čustva drugih,
razvijamo sposobnost komunikacije in reševanja konfliktov, razvijamo
odgovornost, čustveno samostojnost, osebno celovitost in tako izboljšujemo
odnose z ljudmi ter izbiramo aktivnosti, ki nas zadovoljujejo.
3.
Na mentalni ravni zamenjujemo negativne
in toge misli ter prepričanja z bolj pozitivnimi in odprtimi.
4.
Na duhovni ravni izvajamo različne duhovne prakse, kot so pomoč
sočloveku, meditacija, molitev, predanost, transcendenten pogled na svet,
prebiranje duhovne literature, poglabljanje razumevanja, sprejemanje
življenja... in odpiramo srce.
Metoda
ni hlastanje po užitkih, niti odrekanje le teh, ampak ohranjanje čim bolj
trajnega in stabilnega zadovoljstva z zmernostjo, samodisciplino in
samonegovanjem (nežnost in sprejemanje samega sebe).
»Užitek ni v
stvareh, ampak v nas samih.«
Richard Wagner
POGOJ
za uresničitev navedenih ciljev: da
smo pripravljeni spreminjati
nezadovoljujoče navade in navade, ki nam škodijo.
PROSTI RADIKALI IN ANTIOKSIDANTI
Poglejmo, kaj pravi o zdravju, upočasnjevanju staranja in izboljšanju počutja sodobna znanost v zvezi z biokemičnimi procesi v telesu:
Mnenje zdravnikov je, da še nihče ni umrl zaradi starosti, ampak vsi umremo zaradi poškodb ali bolezni. Torej ne umremo zaradi starosti, ampak smo ubiti.
Kaj nas ubije? Kaj je vzrok »naravne« smrti?
Umiramo zaradi škode, ki je povzročena našim celicam. Celice po vsem telesu in v vseh organih poškodujejo prosti radikali in ostale telesu škodljive snovi. Prosti radikali nastajajo pri izgorevanju hranil v celicah. Ob tem je potreben kisik, ki smo ga pridobili z dihanjem. Okoli 5 % tega kisika pa se pretvori v škodljive kisikove spojine – proste radikale. Prostim radikalom manjka v zgradbi kakšen elektron, ali pa imajo kakšnega preveč in so zato nestabilni. So visoko reaktivni in nasilno reagirajo z vsako snovjo, s katero pridejo v stik. Tako poškodujejo celice. Imunski sistem sicer razkroji poškodovane celice, vendar se ob tem ponovno sprosti nekaj prostih radikalov, ki delajo škodo še naprej.
Prosti radikali nastajajo tudi zaradi kajenja, sonca, radiacije, celo čustveni stres povzroči nastanek prostih radikalov.
Proste radikale nevtralizirajo tako imenovani antioksidanti, ki jih proizvaja telo samo, nekatere pa dobimo s prehrano. Najpomembnejši antioksidanti so:
Vitamini: E, C, beta karoten, minerali: selen, železo, cink, baker, magnezij in spojine: CoQ10, L-glutation, N-acetil cistein, alfa lipoična kislina, melatonin, silimarin...
Zelo pomembna v boju proti prostim radikalom sta vitamina E in C.
Problem je v tem, da telo v večini primerov po petindvajsetem letu proizvaja vse manj antioksidantov, s prehrano pa jih ne dobimo dovolj, saj je hrana osiromašena vitaminov in mineralov zaradi masovne proizvodnje in izčrpane zemlje, pa tudi jedilniki so praviloma slabo sestavljeni. Obroki vsebujejo premalo sadja in zelenjave in preveč maščob. Visoko kalorična hrana poveča število prostih radikalov, saj je potrebno veliko kisika, da se ta hrana predela v energijo ali v maščobo.
Zato je potrebno uživati nizkokalorično hrano.
Več kot pojemo, več kisika potrebujemo in več prostih radikalov nastane. Tudi zato je prekomerno uživanje hrane škodljivo. Če prekomerno povečamo telesno težo še dodatno obremenimo organe, hrbtenico, zamastimo žile z odvečno maščobo, ki se kopiči v telesu...
Vitki živijo dlje in bolj zdravo.
Pri predelavi in obdelavi hrane se uniči veliko hranilnih snovi, tudi antioksidantov. Zato je potrebno uživati čim bolj naravno, nepredelano hrano.
Ogromno prostih radikalov se sprošča tudi pri prekomerni fizični obremenitvi telesa, saj se količina porabljenega kisika lahko poveča tudi do dvajsetkrat. Bolečine v mišicah po prekomernih naporih nastajajo zaradi škode, ki so jo ustvarili prosti radikali.
Z neustrezno prehrano in nezdravim načinom življenja slabimo naš imunski sistem, ki vedno težje nevtralizira proste radikale v telesu in popravlja škodo, ki so jo že povzročili. Zaradi stresa, psihofizičnih naporov, bolezni, vnesenih strupov, prekomernega sončenja..., antioksidanti ne zmorejo več zadostne obrambe pred prostimi radikali, ki se podajo na uničujoč pohod po organizmu. Tako se ustvari začaran krog in propadanje telesa je vse hitrejše. Tkiva se starostno spreminjajo. Videz in funkconalnost organov se poslabšata. Suha in neelastična koža, izpadanje las, so le nekateri zunanji pokazatelji, seveda se tudi v telesu in notranjih organih dogaja degenerativni proces.
Poškodovanje in uničenje celic poraja razne degenerativne in kronične bolezni ter v končni fazi tudi umiranje zaradi srčnih obolenj, različnih vrst raka, pljučnih bolezni, obolenja jeter in ledvic ter drugih bolezni. Prav nič čuden torej ni porast rakastih in ostalih obolenj povezanih s prostimi radikali.
Z eliminiranjem raka bi podaljšali povprečno življenjsko dobo za dve leti, s preprečitvijo na primer vseh srčnih bolezni pa še za dodatnih sedem let.
Staranje lahko opišemo kot proces, ki zmanjšuje količino zdravih celic v našem telesu. Celice iz organov in tkiv izginjajo. Največ celic umre v živcih, mišicah, ledvicah in žlezah. Po tridesetem letu povprečno okoli 0,6 % letno. Telo izgubi sposobnost reproduciranja nekaterih celic. Za uničene celice telo ne najde vedno zamenjave. Ker celice postopoma izginjajo, telo ni več sposobno boja s sovražnikom. Starejša oseba bo po fizičnem naporu potrebovala več časa, da bo spet normalno zadihala in po bolezni okrevala.
Proces staranja škoduje imunskemu sistemu, kar slabša obrambo proti virusom in tumorjem, rane se kasneje zacelijo… Možgani izgubijo ogromno število celic v ključnih poteh nevrov in zato je reakcijski čas daljši, učenje postaja manj učinkovito, celo kratkoročni spomin peša. Končna posledica staranja možganov je globalni upad miselnih funkcij, kar strokovno poimenujemo demenca. Če bi znali v celoti preprečiti staranje možganov, bi bila to pot v nesmrtnost.
Izmed vseh znanih antioksidantov je za možgane neposredno najpomembnejši melatonin. Melatonin je hormon, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih in sicer ponoči v času spanja. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne (kognitivne) funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga ne izdeluje več. V medicini se melatonin uporablja kot zdravilo za nespečnost ali zdravljenje porušenega arhitektonike spanja. Melatonina je največ v rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi, pol manj pa tudi v paradižniku in bananah.
Živčevje je zelo specializirano tkivo, ki je v evolucijskem razvoju postalo življenjsko odvisno od pravilnega delovanja vseh drugih organov v telesu. Energijo za delovanje mu priskrbijo in prilagodijo zdrava prebavila. Dihala nepretrgoma oskrbujejo kri z zadostnimi količinami kisika, zdrava kri pa prenaša hranila ter kisik v možgane in odpadne produkte iz njih. Tudi bolezen srca (črpalke) in žil (cevi) lahko ogrozi preskrbo možganov. Nepravilno delovanje katerega koli organa v telesu se odraža v bolezni vseh ostalih, tudi možganov.
Kemične reakcije ogrožajo naše telo, ne čas. Če bi imeli pod nadzorom škodljive kemijske reakcije v telesu, bi imeli pod nadzorom tudi proces staranja. Od tega pa seveda ni odvisna samo dolžina, ampak tudi kakovost našega življenja.
Večina prehrambenih trgovin prodaja hrano, ki je bila gojena na velikih farmah, kjer zemlja zaradi stalnega izkoriščanja s časom, postane revna z vitalnimi sestavinami. Večina pridelave se danes usmerja na količino pridelanega in ne na kakovost. Takšni hrani primanjkujejo sestavine, ki jih telo nujno potrebuje.
Prav zato, ker vnos sestavin, ki jih telo nujno potrebuje, lahko prilagajamo, je bilo to v zadnjih desetletjih predmet številnih znanstvenih raziskav in prvi rezultati so zelo ugodni. Dodatno uživanje antioksidantov nedvomno predstavlja obetavno področje preventive in zdravljenja kroničnih bolezni, ki povzročajo večino obolelosti in smrtnosti v razvitem svetu še vedno ostajajo nerešen izziv za sodobno medicino. Pomembno je, da se zavedamo, da dodaten vnos antioksidantov, mineralov in vitaminov ne more nadomestiti zdravega načina življenja. Ob nepravilnem razmerju in prevelikih količinah vnašanja določenih vitaminov, mineralov in antioksidantov lahko telesu bolj škodimo kot koristimo, zato velja previdnost.
Pri depresiranju in slabem počutju je vitaminska terapija priporočljiva, nikakor pa ne more nadomestiti profesionalnega zdravljenja pri specialistu. Lahko pa je koristna za preventivo ali podporno zdravljenje, da bi bolezen trajala krajši čas in z blažjimi simptomi. Vsem, ki se nagibajo k depresijam, so vitamini skupine B v veliko pomoč. Za vse vitamine te skupine je značilno, da ohranjajo zdravo fizično in čustveno stanje organizma.
Celo manjše pomanjkanje Vitamina C lahko povzroča utrujenost in vpliva na psihično stanje človeka. Vitamin C krepi imunski sistem, ta pa je pri depresivnih ljudeh potreben okrepitve. Vitamina C je veliko v limonah, kiviju, pomarančah, peteršilju, rdeči papriki in večini ostalega nepredelanega sadja in zelenjave.
Eden pomembnih antioksidantov je glutation. Odnaša toksine iz telesa, krepi celice prebavnega trakta in pomaga ohranjati zdrav imunski sistem. Dobimo ga v sadju in zelenjavi. Danes je zelo razširjena uporaba koencima Q-10. Pri poskusnih živalih ohranja mladost. Stranski učinki jemanja koencima Q-10 zaenkrat niso poznani.
Zelo močni antioksidanti, ki spadajo v skupino fenolov so v zelenem čaju, borovnicah, jagodah, malinah, robidnicah, brusnicah, grozdju in njegovih peškah, ki jih je priporočljivo prežvečiti.
Strokovnjaki priporočajo uživanje dodatkov antioksidantov (vitamina C, E, selena in beta karotena) ter cinka, ki ga je veliko v oreških in polnovrednih žitih. Beta karoten je pigment oranžne barve, ki ga je veliko v korenju, krompirju, bučkah, marelicah in špinači in je tudi vsestranski antioksidant. Zavira in preprečuje raka, bolezni srca, ohranja mladost....
Česen, surov ali kuhan vsebuje veliko antioksidantov oziroma vsebuje najmanj štiristo snovi, ki varujejo celice pred poškodbami in vse telo pred prezgodnjim staranjem. V česnu so antibiotiki, ki zavirajo viruse. Česen znižuje holesterol, krvni pritisk, zavira raka, preprečuje krvne strdke in nevarnost srčnega napada, obnavlja možganske funkcije in podaljšuje življenje.
Zeleni in črni čaji imajo veliko antioksidantov ter seveda sadje in zelenjava.
Gotovo je najbolj varno, da uživamo v sadju in zelenjavi ter živimo aktivno in svobodno brez škodljivih razvad in milijardam celic, ki v vsakem trenutku neutrudno delajo za nas, privoščimo le najboljše!
OMEGA 3 MAŠČOBNE KISLINE, VLAKNINE, PROBIOTIČNI IZDELKI IN ENCIMI
Človeku lahko torej zaradi neustrezne prehrane primanjkuje vitaminov, mineralov, omega 3 maščobnih kislin pa tudi vlakninin prebavnih encimov.
Omega 3 maščobne kisline so glede koristnosti za zdravje med maščobami nekaj posebnega. Izničujejo proste radikale, preprečujejo bolezni srca in ožilja, obtočil... Najdemo jih v ribah, od rastlin pa v orehih, lanenem semenu, brokoliju, špinači, zeleni solati in fižolu.
Vlaknina je snov, ki daje rastlinam strukturo in stabilnost. Nekatere vrste vlaknin se ne topijo v vodi in jih najdemo v zunanjem ovoju žitnih zrn, ki jih pri strojnem mletju odstranijo, ob tem pa tudi uničijo esencialne maščobne kisline.Vlaknine potujejo skoraj nespremenjene skozi prebavni sistem. So torej balast, ki pomaga telesu, da se reši odpadnih snovi. Bakterije potrebne za zdravo delovanje črevesja, lahko svoje delo opravljajo le, če so v črevesju vlaknine. Naravne vlaknine ohranjajo zdrav prebavni sistem in krvni sladkor na ustrezni ravni, ker vplivajo na normalno proizvodnjo inzulina. Preprečujejo črevesnega raka in druge bolezni črevesja, ker vežejo nase toksične snovi, ki se nato z vlakninami vred izločijo iz telesa. Pomanjkanje vlaknin prispeva k črevesnim obolenjem, boleznim srca, k debelosti in sladkorni bolezni.
Omega esencialne maščobne kisline kot tudi vlaknine skupaj pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi oziroma ga znižujejo.
Priporočljiva dnevna količina zaužitih vlaknin je 25 do 35 gramov. V ZDA so raziskave pokazale, da je povprečna dnevna količina zaužitih vlaknin le 10 gramov.
Količina vlaknin na primer v pol skodelice fižola je 6 gramov, v enem srednje velikem krompirju 2,5 grama, v srednje veliki jabolki 4 grame, v pol skodelice leče 4 grame, v veliki banani 3 grame, v polovici skodelice korenja 2 grama.
Črevesju lahko pomagamo tudi tako, da občasno uživamo probiotične izdelke, ki vsebujejo koristne bakterije za uravnavanje črevesne flore.
Če uživamo dovolj sadja in zelenjave ter ustrezne prehranske dodatke, telesu tudi omogočimo, da proizvaja dovolj prebavnih encimov, ki so potrebni pri razgadnji hrane.
Ob uživanju dodatkov k prehrani so rezultati raziskav pokazali, da je najbolj učinkovito, če uživamo v kombinaciji omega 3 maščobne kisline, vitamine, minerale in vlaknine.
Tudi stara kitajska filozofija življenja Feng Shui in tradicionalna kitajska medicina pravita, da dokler so notranji organi zdravi, smo odporni proti boleznim. Želodec in debelo črevo predstavljata notranjo zaščito proti boleznim. Zunanjo zaščito pa predstavljajo pljuča, ki z zdravim delovanjem omogočajo dobro obrambo telesa oziroma delovanje energetske zaščite, ki ovija telo. Energijo, ki je na razpolago človeku, delijo na energijo, ki jo prinesemo na svet, tako imenovani predrojstni qi, ki smo ga dobili od staršev in na energijo, ki jo dobimo po rojstvu ali porojstni qi. Predrojstni qi naj bi bil odvisen od dobrega energetsekga stanja staršev ob spočetju otroka, porojstni qi pa je odvisen od tega, kakšno hrano uživamo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo, oziroma kako zdravo živimo. Od predrojstne energije je odvisna tudi dolžina našega življenja.
Vendar, več kot pridobimo porojstne energije z zdravim načinom življenja, tem manj zalog predrojstne energije bomo načeli in dalj časa bomo živeli. Koliko energije oziroma qi-ja bomo lahko izločili iz hrane, pa je odvisno od zdravega delovanja prebavil, vranice in trebušne slinavke.
Razen nezdravega načina življenja in prehranjevanja škodi notranjim organom tudi neustrezno toplotno razvrščanje hrane. V preteklosti to ni bil problem, saj ni bilo na razpolago izvensezonskih živil. Zato je priporočljivo, da pozimi ponovno uživamo predvsem zelje, fižol, krompir, radič, korenček, buče, brstični ohrovt, kostanje in oreške…, ki imajo veliko jang energije oziroma ogrevalni učinek. Ne pretiravajmo pa z uživanjem južnega sadja in mleka oziroma mlečnih izdelkov, ki imajo predvsem jin ali hladilno energijo.
Tudi industrijsko predelan sladkor (saharoza) hladi vranico in celo telo, saj se pri presnovi saharoze porabljajo vitamini in minerali, pospešuje karies, razvijanje črevesnih gliv, kožnih bolezni in drugih toksičnih procesov v črevesju, kot je gnitje in vretje hrane v črevesju.
KAKO TOREJ UŽIVATI BOLJ ZDRAVO HRANO?
Zmanjšujmo uživanje hrane živalskega izvora. Ta hrana praviloma vsebuje več strupov zaradi krmil, zdravil in nezdravega »življenja« živali. Živali redijo v utesnjenih prostorih brez gibanja in brez dnevne svetlobe. Še dodatno trpijo, ko imajo mladiče in jih predčasno ločijo, da nehumanega transporta in klanja niti ne omenjam. Ob tem živali izločijo veliko adrenalina in sečne kisline, kar se odraža tudi na ljudeh, če takšno hrano uživajo. Meso vsebuje veliko eksplozivne, nemirne energije, kar se seveda odraža tudi v nezadovoljujočih medsebojnih odnosih, saj se ljudje odzivajo bolj impulzivno in na ta način sproščajo nemir.
Vegetarijanci živijo po sedanjih raziskavah v povprečju sedem let dlje od nevegetarijancev.
Pravijo, da lahko vegetarijancem primanjkuje vitamina B12, vendar ga je veliko v mleku, jogurtu, kislem zelju, kvasu, pšeničnem sladu, algah in seveda v raznih biozeliščnih dopolnilih k prehrani.
Težimo k povečevanju uživanja žive, surove rastlinske hrane, to je hrana, ki ni bila zamrznjena, toplotno ali mehansko obdelana. Surova hrana vsebuje več življenjske energije. Uživajmo manj postane hrane, ki izgublja svojo zdravilno in energijsko moč. V postani hrani se tudi povečuje količina strupenih snovi.
Izogibajmo se ocvrti hrani in prežgani maščobi.
Sadja in zelenjave, če je le mogoče, ne lupimo, temveč temeljito umijemo ali zdrgnemo. V lupini in pod njo je namreč največ vitaminov. To prakticirajmo le pri biološko pridelanih živilih, ostala pa rajši olupimo, saj imajo ravno v lupini največ kemikalij, ki so jih dodali s škropivi pri rasti ali pri transportu za podaljšanje obstojnosti živil.
Zmanjšamo uživanje belega sladkorja (saharoze) in saharina. To nadomestimo s sadnim sladkorjem (fruktozo), javorjevim sirupom, v manjših količinah z medom, še bolje pa z riževim, ječmenovim sladom… Namesto vitaminskih bonbonov raje uživajmo suho sadje.
Jejmo večinoma sezonsko sadje in zelenjavo, saj daljši prevozi uničujejo vitamine, živilom pa za obstojnost pogosto dodajajo tudi kemikalije.
Zmanjšamo uživanje proizvodov iz bele moke, belega riža ter uživajmo proizvode iz polnovredne moke, riža... Mlečne proizvode lahko zamenjujemo na primer z ovsenim mlekom, sirom iz rastlinskih maščob (na primer od proizvajalca Good Food)...
Polnovredna hrana je bolj nasitna, zato so obroki manjši. Tako se izognemo še enemu negativnemu vplivu hitre hrane – pretirani debelosti, kar je vse večji problem v zahodnem svetu oziroma pri ljudeh, ki živijo v materialnem izobilju in čustveni lakoti.
Izogibajmo se genetsko spremenjeni hrani. Dajmo prednost ekološko pridelanim živilom. Če imamo možnost, si pridelajmo vsaj nekaj hrane sami brez škropiv in umetnih gnojil, drugače pa kupujmo na bioloških tržnicah in trgovinah z zdravo prehrano.
Priporočljivo je tudi, da ne uživamo preveč različne hrane naenkrat kot tudi da je ne uživamo med obroki, da po nepotrebnem ne obremenjujemo prebavil. Hrano dobro prežvečimo. Tako jo dobro prepojimo s slino, s čemer olajšamo delo našim prebavilom.
Pomembno je, da prehranjevalne navade spreminjamo počasi, da se organizem navadi. Če zmanjšamo uživanje mesa, ga je potrebno nadomestiti z drugo beljakovinsko hrano. Soja, pira, pšenica, čičerika ter ostale stročnice in žitarice ter proizvodi iz njih so možna alternativa.
Za vnos dodatne količine omega-3 maščobnih kislin lahko uživamo čajno žličko lanenega semena dnevno, ki ga pred zaužitjem 30 minut namakamo v vodi. V ustih ga dobro zgrizemo in nato popijemo kozarec vode. Laneno seme pomaga tudi proti zaprtju, le da ga je v tem primeru potrebno uživati trikrat dnevno.
Da bolj zanesljivo nadomestimo in dopolnimo vse potrebne sestavine v telesu predvsem vitamin B12, antioksidante..., lahko uživamo razna biozeliščna dopolnila k prehrani. Na tržišču jih je precej. Po mojih izkušnjah so zelo kvalitetni proizvodi podjetja Life Plus.
Več o tem na moji internetni strani: HTTP://WWW.DEMISE.SI/~BLAZ
Veliko informacij lahko dobite tudi v trgovinah z zdravo prehrano, dobro pa je vzeti v roke nekaj tovrstne literature.
Pomembno je vedeti, da ni splošnega prehranjevalnega recepta za vse ljudi. Nekateri gotovo morajo jesti meso, na primer Eskimi..., nekaterim bolj odgovarja prehrana iz žitaric in stročnic, drugim bolj sadje, zelenjava in oreščki...
Pomembno je, da poslušamo sebe in svoje telo ter prilagodimo prehrano našim potrebam kot tudi, da nismo pozorni le na okus hrane, temveč predvsem na vpliv hrane na naše počutje in telo, ko jo použijemo.
Znani rek pravi, da jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da jemo.
Kljub temu pa si pripravimo čim bolj okusno hrano in uživajmo v njej.
Odličen priročnik glede prehranjevanja in razstrupljanja organizma je knjiga dr. J. Harperja: Razstrupljanje. Ponuja sistematičen pristop kako ponovno uravnovesiti delovanje prebavnega sistema in ostalih notranjih organov, kar je odločilnega pomena za zdravje in dobro počutje.
Če smo zadovoljni, takšno energijo tudi oddajamo. Tudi hrana, ki jo pripravljamo z zadovoljstvom in ljubeznijo, je zato bolj kvalitetna, kot seveda tudi obratno, jeza, nervoza, skrbi, zavist, ljubosumje... vplivajo na kvaliteto energije hrane in na vse okoli nas.
Pri hrani je pomemben tudi obred ob uživanju, ki nam pomaga, da smo s pozornostjo bolj v sedanjem trenutku, kar omogoča, da bolj zavestno uživamo hrano. To pa okrepi njene pozitivne učinke. Če uživate prehranske dodatke, so lahko pozitivne afirmacije zelo dobrodošlo dopolnilo (več o tem v poglavju o negovanju misli).
Del energije, ki nam jo da zaužita hrana, se porabi za naše misli in čustva. Na misli in čustva vplivajo tudi lastnosti zaužite hrane.
Ne pijmo med jedjo. To razredči prebavne sokove. Med obroki pa je priporočljivo popiti vsaj 6 kozarcev vode na dan. To bo pomagalo tudi našemu izgledu, saj bo naša koža manj suha in mladostno bolj polna. Voda je tudi najcenejši lepotni eliksir. Če je ne pijemo dovolj, jo telo iz kože potegne v notranjost. Koža se izsuši in nastanejo gube.
KAKO IZBOLJŠATI KVALITETO VODE IN ZRAKA?
Kvaliteto vode lahko izboljšamo z uporabo kvalitetnih filtrov, ki jih redno menjavamo. Filtri iz vode v večji meri izločijo težke kovine (svinec...), ki se sicer nalagajo po telesu, klor, apnenec, bakterije, določene pesticide...
Tudi z dobro mislijo, molitvijo, mantro ali energetskimi simboli lahko harmoniziramo strukturo vode.
Kvaliteto zraka je verjetno najtežje izboljšati, saj bi se meščani morali preseliti iz mesta. Po možnosti nabavimo ionizator. Pomembni so seveda tudi zdravi bivalni in delovni prostori, brez plesni, odvečne vlage, s čim manj strupov, ki jih praviloma vsebuje novo pohištvo in razni premazni laki.
Bivanjske prostore veliko zračimo še posebno, ko je zunaj bolj čist zrak in se takrat tudi rekreiramo. Čim pogosteje hodimo na sprehode ali rekreacijo v naravo.
TELESNO GIBANJE IN DRUGI NAČINI ZA VZDRŽEVANJE TELESA
Telesno gibanje - rekreacija in/ali fizično delo vsaj vsak drugi dan in če je le možno, je dobro, da se prepotimo.
Če ne pretiravamo, telesno gibanje ugodno vpliva na počutje, uskladi energetske tokove v telesu in pospeši izločanje strupov iz telesa. Ohranja prožnost in moč mišic, izboljša trdnost kosti, upočasnjuje staranje, sesedanje hrbtenice...
Posebej bi izpostavil redno vadbo Joge. Najlažje in bolj kvalitetno se jo lahko naučimo na kakšnem tečaju ali iz kvalitetnih knjig, nekaj video materiala pa se da izposoditi tudi v večjih videotekah.
Kako hitro propadajo mišice, če jih ne uporabljamo, pove podatek, da se v devetih dneh mirovanja oziroma ležanja zniža zmogljivost organov za 21%, že samo srce se skrči za 10 odstotkov.
Znanstveniki so ugotovili, da prava mera gibanja zagotavlja daljše življenje in ohranja zdravje. Kdor porabi za trening več kot 3500 kalorij na teden, torej če v tem pretirava, si življensko dobo spet skrajša.
Srce športnika udari na minuto 60 krat namesto 80 krat, torej dela 25 odstotkov manj in zato bije dvajset let dlje.
Od vseh športov je najbolj praktičen tek, ki aktivira kar 70 % mišic. Pred tekom je potrebno z ustreznimi vajami mišice segreti. Zmeren tek povzroča, da se telo in možgani preplavijo s kisikom, omogoča lažji pretok misli, zviša se odpornost, znižuje pa se krvni tlak, raven holesterola, sečne kisline. Tek preprečuje sladkorno bolezen, osteoporozo, nespečnost... Tek zbuja seksualno poželenje in dobro razpoloženje ter krepi samozavest. Pri počasnem teku, pri katerem se ne zadihamo, mišice kurijo maščobo, sladkor (glukoza) pa ostane možganom. Kdor teče, avtomatično začne bolj pravilno jesti, saj tek prebudi inteligenco telesa, ki nam tako sporoča, kaj potrebujemo.
Po pol ure lahkotnega teka se sprošča še serotonin, ki preplavi možgane z občutkom sreče, ACHT poskrbi za kristalno budnost in endorfini zalijejo telo, kar povzroči občutek radosti.
Z ustrezno mišično aktivnostjo lahko celo določamo, kateri hormon se bo izločal.
Če delamo vaje za krepitev moči, se proizvaja testosteron, ki povzroča rast mišic in napolni človeka s svežostjo, poletom in energijo.
Naredimo deset do petnajst enakih vaj, nato pa takšen niz vaj še tri do štirikrat ponovimo. Med posameznim nizom vaj, ko so bile mišice desetkrat ali petnajstkrat zelo napete, naredimo daljše odmore dolge 60 ali 90 sekund, da si mišice spet opomorejo. Pravilno izvedbo vaj nas lahko hitro nauči inštruktor fitnessa.
Če med nizi vaj naredimo samo kratke odmore dolge 10 do 30 sekund, si mišice še ne opomorejo. Človek postaja po vsakem nizu vaj vse šibkejši, dokler mu moči sploh ne zmanjka. Takrat začnejo mišice proizvajati drugo sredstvo za obnovitev, rastni hormon. Ta spodbuja mišični razvoj in kurjenje maščob ter jamči za mladost in gladko kožo.
Priporočljivo je delati vaje za raztezanje (npr. vaje iz Joge), vaje za moč (npr. fitnes) in vzdržljivost oziroma kondicijo (npr. tek). Če redno opravljamo razna fizična dela lahko vaje za moč in vzdržljivost izpustimo, koristile pa nam bodo raztezne vaje, s katerimi bomo vzdrževali prožnost in gibljivost.
Na izboljšanje počutja in zdravja pa vpliva tudi sonce.
Znanost ugotavlja, da sonce pripomore k boljšemu počitku in spancu ter preprečuje nespečnost. Odrasli potrebujemo poleti manj spanja kot pozimi. UV-žarki vzpodbujajo delovanje ščitnice in izločanje hormonov, ki dvigujejo metabolizem in aktivnost organizma. Strupi se hitreje razkrajajo in odpravljajo iz organizma, prekrvavitev kože in podkožja je boljša, kar pripomore k bolj gladki, čvrsti in napeti koži, kljub izgubi odvečnega maščevja. Poleti so tudi diete uspešnejše in hujšanje je lažje. Zmerno izpostavljanje soncu vzpodbuja obnavljanje kože, nohtov in las. Sonce tudi vzpodbuja delovanje spolnih žlez in krepi spolni nagon, stabilizira živčni sistem in dviguje razpoloženje. Vzpodbuja tudi psihično in intelektualno aktivnost. Raziskave so pokazale, da je človekova intelektualna zmogljivost po sončenju boljša. Jutranje sonce je najbolj zdravo in najbolj priporočljivo se je izpostavljati soncu med osmo in deseto uro dopoldan. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom pa je seveda nevarno.
Imunski sistem torej ohranjamo in izboljšujemo z redno telesno aktivnostjo, občasno izpostavljenostjo sončnim žarkom (štiri do petkrat na teden do pol ure), z dovolj spanja, znižanjem previsoke teže, uživanjem nenasičenih maščobnih kislin (rastlinska, ribja olja) in probiotičnih izdelkov, ki pomagajo uravnati črevesno floro. Zaužiti je potrebno dovolj beljakovin, vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Tudi smeh deluje pozitivno na imunski sistem in znižuje stresni hormon kortizol.
Neaktivnost, mraz, premalo spanja in sonca pa imajo na razploženje negativen vpliv.
Naj navedem še nekaj drugih načinov za negovanje in vzdrževanje telesa:
Ustrezna higiena, enakomeren bioritem, dovolj spanja, masaža, uporaba naravne kozmetike - vlažilnih, hranilnih krem za kožo, savna, ustreznejša drža telesa, zdravo ležišče in lega telesa (Feng Shui), urejeno in zmerno spolno življenje (prepogosti spolni odnosi z izlivom semena moškim izčrpavajo telo zaradi prekomerne izgube energije in vitalnih snovi)...
STELLA – založništvo in prevajanje
|
![]() |
![]() |
![]() |
MMS - čudežni mineral |